SiolNET. Novice Slovenija
4,69

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Popravec: bo Levica Gorkiča le spravila k Masleši?

4,69

termometer

Poslanec Matej Tašner Vatovec (Levica)
Foto: DZ/Matija Sušnik

Ker so se po mnenju sodnega sveta poslanci pri glasovanju prvič zmotili, je mandatno-volilna komisija državnega zbora danes razpravljala, ali bo državni zbor ponovil glasovanje, da bi Primož Gorkič postal vrhovni sodnik na kazenskem oddelku, ki ga vodi Branko Masleša. “Zmotili” so se prvič predvsem poslanci Levice Luke Meseca, ki kandidata niso podprli. Najbrž zaradi ocene, da bo izvoljen tudi brez njihovih glasov. Vodja njihove poslanske skupine Matej T. Vatovec je napovedal, da bodo pri ponovitvi glasovanja o istem kandidatu glasovali drugače. Sodni svet je Gorkiča, čeprav ta nima niti dneva izkušenj kot sodnik, za najvišjo sodno funkcijo predlagal kot izjemnega strokovnjaka. A o strokovnosti je nekaj dilem.

V mandatno volilni komisiji razprav poslancev o ponovljeni Gorkičevi kandidaturi ni bilo. Kot že prvič je večina poslancev podprla kandidata, ki ga je predlagal sodni svet. Za predlog, naj državni zbor ponovno odloča o kandidatu, je bilo deset članov komisije iz vrst LMŠ, SD, Levice, SAB, SMC in SNS, proti pa šest iz SDS in NSi. Predstavnika DeSUS in poslanec narodnosti niso glasovali. O tem, ali bo Gorkič vrhovni sodnik, bodo poslanci glasovali javno in ne kot pri ustavnih sodnikih, kjer ni znano, kako kdo glasuje. Za izvolitev vrhovnega sodnika zadošča navadna večina (več glasov za kot proti).

Gorkič je pozornost javnosti v preteklosti pritegnil, ko je odmevno javno branil sodbe sodišč proti predsedniku SDS Janezu Janši v primeru Patria, ki jih je ustavno sodišče pozneje soglasno razveljavilo zaradi kršitve ustavnega načela zakonitosti v kazenskem pravu, po katerem "nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo". Ustavno sodišče je odločilo tudi, da je bilo sojenje nepošteno, ker se takrat ni izločil predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.

Sodni svet: Omogočamo ponovni razmislek

O strokovnosti Gorkiča je nekaj dvomov, ker je veliko objavljal v domačih revijah, sporno pa je, ali ima objave v strokovnih revijah z mednarodno veljavo, ki so zadnje desetletje pogoj za profesorski naziv. Očitke, da pred petimi leti ni izpolnjeval zakonskih pogojev za pridobitev naziva in da bi težave lahko imel tudi pri ponovnem potrjevanju, je Gorkič za Siol oktobra zanikal. Več o tem lahko preberete v članku:

Vrhovno sodišče Novice Kandidat za vrhovnega sodnika Gorkič zanika goljufanje pri pridobitvi naziva izredni profesor


Primera v zgodovini volitev vrhovnih sodnikov, da bi sodni svet brez ponovitve razpisa predlagal že zavrnjenega kandidata, češ da so se poslanci zmotili, še ni. Iz sodnega sveta so ob ponovitvi zapisali, da bo s tem "državnemu zboru omogočen ponovni razmislek o tem, da podpre izvolitev uglednega pravnega strokovnjaka na mesto vrhovnega sodnika".

Prvič je Gorkiča v državnem zboru zavrnilo 38 poslancev, zanj pa je bilo 36. Proti so glasovali vsi poslanci SDS, NSi in SNS, pa še po en poslanec iz SAB in DeSUS. Kandidata pa so podprli vsi poslanci LMŠ, devet poslancev SD, štirje poslanci SAB, pa tudi sedem poslancev koalicijske SMC in oba manjšinska poslanca. Odločilno, da je parlament pred ponovitvijo glasovanja, pa je bilo, ker se je vzdržalo vseh osem poslancev Levice Luke Meseca
Razplet glasovanja je bil takšen:

 

Po zavrnitvi kandidata se je sodni svet odločil, da razpisa za mesto vrhovnega sodnika ne bo ponovil, in je izbiral med tremi, že prvič prijavljenimi kandidati. 

Zavrnitve kandidatov niso neobičajne

Med temi je bil tudi Aleksander Karakaš, ki so ga leta 2016 poslanci že zavrnili kot kandidata za vrhovnega sodnika. Takrat iz sodnega sveta namreč niso bili pripravljeni pojasnjevati vloge tega kandidata pri nenavadnem ravnanju sodišč v Mariboru v primeru Franca Kanglerja. Pri glasovanju poslancev niso pomagali protesti sodnega sveta, sodniškega društva in predsednika vrhovnega sodišča Masleše, da bosta prekršeni načeli neodvisnosti sodstva in delitve oblasti in da smo pred ustavno krizo, če Karakaša poslanci ne izvolijo. Za Karakaša je bilo 32 poslancev, proti 36. 

Primerov zavrnitev kandidatov sodnega sveta za najvišje sodne funkcije je v zgodovini še veliko. V prvem poskusu je parlament zavrnil tudi izvolitev Branka Masleše za vrhovnega sodnika zaradi vloge, ki jo je imel v prejšnjem sistemu. Kot sodnik je bil Masleša v času socializma sekretar Zveze komunistov na sodišču. A je bil imenovan leta 2000 v drugem poskusu, ko se je politična večina v državnem zboru premaknila bolj v levo.

Na posnetku sta Branko Masleša in nekdanji šef KPK Goran Klemenčič, ki je bil v vladi Mira Cerarja pravosodni minister; k oblikovanju Cerarjeve vlade je prispevalo, ker je bil zaradi pozneje razveljavljenih sodb v času volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami leta 2014 zaprt predsednik v tistem času največje opozicijske stranke Janša:  

Branko Masleša in Goran Klemenčič

Najbolj odločni so bili, ko gre za sodnike, z zavrnitvijo poslanci leta 2015, ko so, s kar 82 glasovi proti in brez glasu za, odločili, da Anita Dolinšek ne bo sodnica Višjega sodišča v Celju. Zavrnili so jo zaradi povezav s posli TEŠ 6, ki bi se lahko znašli pred sodiščem. Tudi takrat so iz sodstva močno protestirali, kako si poslanci drznejo zavrniti njihov predlog.

 

Primož Gorkič Novice Bo podjetni kritik "telebanskega ustavnega sodišča" Gorkič novi Masleša?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin