SiolNET. Novice Slovenija
1,62

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kandidat za vrhovnega sodnika Gorkič zanika goljufanje pri pridobitvi naziva izredni profesor

1,62

termometer

Vrhovno sodišče
Foto: Tina Deu

"O ovadbi, ki naj bi jo obravnaval NPU, ali o domnevnih nepravilnostih pri habilitaciji, ne vem ničesar." Tako je kandidat za vrhovnega sodnika Primož Gorkič odgovoril na očitke, ki smo jih dobili o nepravilnostih pri pridobitvi naziva izredni profesor, zaradi česar je zoper Gorkiča in tri poročevalce nacionalni preiskovalni urad (NPU) prejel ovadbo. Za informacije o ovadbi in ravnanju, ker gre za kandidata za vrhovnega sodnika, smo zaprosili tudi policijo, kjer pa informiranje javnosti o svojem delu zadnje čase praviloma zavračajo. Gorkiča je sodni svet kot vrhunskega pravnega strokovnjaka predlagal za vrhovnega sodnika brez dneva izkušenj s sojenjem. Poslanci so kandidaturo julija zavrnili. Za Gorkiča je bilo 36 poslancev, proti 38. 

A sodni svet, ki ga vodi Erik Kerševan, je z oceno, da so se poslanci zmotili in da gre za tako vrhunskega pravnega strokovnjaka, da za delo vrhovnega sodnika ne potrebuje izkušenj s sojenjem, Gorkiča prejšnji mesec ponovno predlagal. Državni zbor bi o kandidatu lahko ponovno glasoval v prihodnjih tednih.  

Kaj so minimalni standardi za profesorski naziv?

A Gorkič ima, ko gre za akademsko kariero, kot kaže, tudi nekaj težav. Po informacijah, ki smo jo pridobili, je bil proti njemu sprožen predkazenski postopek zaradi goljufije, napeljevanja k overitvi lažne vsebine, zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic in nevestnega dela v službi.

Postopek je bil sprožen proti Gorkiču in trem poročevalcem, ker so podpisali listino, v kateri so navedli, da je Gorkič objavil najmanj tri članke v revijah z mednarodno citiranostjo, primerljivo s citiranostjo revij v mednarodnih bazi SSCI. Merila Nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva (Nakvis) v 28. členu namreč določajo, da je v naziv izrednega profesorja lahko izvoljen le, kdor izpolnjuje minimalne standarde. Med temi je pogoj, da je objavil vsaj sedem člankov, od tega morajo biti najmanj trije članki objavljeni v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI oziroma AHCI ali revijah, ki so po mednarodni citiranosti primerljive z naštetimi revijami. Na posnetku je kandidat za vrhovnega sodnika Gorkič:

Primož Gorkič Foto: zajem zaslona

Gorkiču očitajo, da je s pomočjo listine z lažno vsebino in dokumentov, ki so jih podpisali Gorkič in poročevalci, prejel naziv izredni profesor, ker teh treh člankov v njegovi bibliografiji ni. 

Kritiki trdijo, da Gorkič ni objavil nobenega članka v revijah z mednarodno citiranostjo, saj je članke objavljal le v revijah Pravosodni bilten (2015), Pravnik (2014, 2014), Podjetje in delo (2013, 2012, 2011), Zbornik znanstvenih razprav (2011), nobena od teh pa ni po mednarodni citiranosti (mednarodni odmevnosti) primerljiva z revijami v SSCI, saj te štiri slovenske revije sploh nimajo mednarodne citiranosti. Če to drži, je Gorkič z lažnim zatrjevanjem pridobil naziv izredni profesor.  

Gorkiču očitajo še, da ni izpolnjeval tudi pogoja raziskovalnega ali pedagoškega delovanja na tuji univerzi ali raziskovalni ustanovi "neprekinjeno najmanj tri mesece". Le občasno naj bi šel za nekaj ur na Hrvaško.

Ker je Gorkič kandidat za prestižni sodniški položaj, smo očitke preverili pri kandidatu.

Očitek, da ni delal na Hrvaškem, je Gorkič zanikal z: "Na Pravni fakulteti v Zagrebu sem neprekinjeno deloval od 26. 2. 2018 do 5. 6. 2018 in v tem času v Zagrebu tudi živel."

Na trditev o neizpolnjevanju pogojev objave člankov v revijah z mednarodno citiranostjo pa je sporočil:

"Leta 2015 sem bil izvoljen v naziv v skladu s 95. členom takrat veljavnih Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani (sprejetih 25. 10. 2011, s spremembami); določba je dopuščala uporabo Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, sprejetih 5. 11. 1996 (s spremembami 16. 10. 2001  in 12. 5. 2009), skupaj s podrobnejšimi kriteriji, ki jih je na podlagi 14. člena Meril (1996) verificiral Senat UL.

Relevantni predpisi UL so dostopni na povezavi: pravilniki_in_poročila.

Soglasje k habilitaciji je podala Habilitacijska komisija Univerze v Ljubljani.

Moja bibliografija, vključno z objavljenimi članki, je javno dostopna na spletni strani SICRIS in jo za vsak primer pošiljam v prilogi."

Bibliografijo, ki jo je priložil Gorkič, si lahko v celoti preberete tukaj: Primož Gorkič osebna bibliografija.

Kandidati pogosto padajo

Kdaj točno bo državni zbor še drugič odločal o kandidaturi Gorkiča za vrhovnega sodnika, še ni znano. Za oceno o zmoti poslancev pri prvem glasovanju julija pa je, ker poslanci Levice Luke Meseca prvič niso podprli kandidata, ki je v preteklosti zaslovel kot odločen zagovornik sodb proti Janezu Janšu (SDS) v aferi Patria in kot kritik ustavnega sodišča, ko je soglasno razveljavilo vse te sodbe. Ustavno sodišče je odločilo tudi, da je bilo sojenje nepošteno, ker se ni izločil takratni predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Masleša vodi kazenski oddelek vrhovnega sodišča, kamor je zdaj predlagan Gorkič. Na posnetku je Branko Masleša:

Branko Masleša Foto: Ana Kovač

V sodnem svetu, ki ga vodi Erik Kerševan, računajo, da se poslanci Levice v drugo ne bodo vzdržali. Da bodo v drugo podprli Gorkiča, je vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec že napovedal. A razplet ni gotov, ker si lahko premislijo tudi drugi poslanci.

Prvič je bil razplet glasovanja takšen:

 

 

 

Po julijski zavrnitvi Gorkiča sodni svet ni ponovil razpisa, namesto tega je ponovno izbiral med tremi že prvič prijavljenimi kandidati in se znova odločil za Gorkiča. Med prijavljenimi je bil tudi Aleksander Karakaš, ki so ga leta 2016 poslanci že zavrnili kot kandidata za vrhovnega sodnika, ker so iz sodstva zavrnili pojasnjevanje ravnanja tega kandidata v primeru Kangler. 

Poslanci so kandidaturi Karakaša zavrnili kljub pritiskom sodnega sveta, sodniškega društva in predsednika vrhovnega sodišča Masleše, da bo prekršeno načelo neodvisnosti sodstva in delitve oblasti in da smo pred ustavno krizo, če Karakaša poslanci ne izvolijo. Za Karakaša je glasovalo 32 poslancev, proti 36. Kandidati za sodnike v državnem zboru pogosto padejo. To se je nekoč zgodilo tudi Masleši. 

Poslanci so predlog sodnega sveta doslej najbolj odločno zavrnili leta 2015, ko so s kar 82 glasovi proti in brez glasu za odločili, da Anita Dolinšek zaradi vpletenosti v projekt TEŠ 6 ne bo sodnica višjega sodišča v Celju. 

Primer, da bi takoj po zavrnitvi sodni svet parlamentu predlagal istega kandidata za vrhovnega sodnika z razlago, da so se poslanci prvič zmotili in da je kandidat, čeprav nima nobenih sodniških izkušenj, tako dober pravni strokovnjak, da je to treba popraviti, doslej ni znan. 

Gorkič sicer ni povsem brez izkušenj s področja sodstva. Med letoma 2007 in 2009 je bil strokovni sodelavec na vrhovnem sodišču, med letoma 2014 in 2015 pa strokovni sodelavec na vrhovnem državnem tožilstvu.  

Primož Gorkič Novice Bo podjetni kritik "telebanskega ustavnega sodišča" Gorkič novi Masleša?
S policije so na vprašanje, ali vodijo postopek proti kandidatu za vrhovnega sodnika Gorkiču, odgovorili tako: "Na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, vam zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo dati odgovora." 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 10
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin