SiolNET. Novice Slovenija
2,49

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Gorkiča večina poslancev izvolila k Masleši

2,49

termometer

Branko Masleša in Goran Klemenčič

Primoža Gorkiča je v drugem poskusu, ker se v Levici Luke Mesca tokrat niso zmotili, večina poslancev izvolila za vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku, ki ga vodi Branko Masleša. Pred odločanjem je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec neuspešno predlagal prestavitev glasovanja, ker naj bi Gorkič po njegovih informacijah izgubil naziv izrednega profesorja, ki je po zakonu pogoj za izvolitev za vrhovnega sodnika.

Krivec je prestavitev predlagal z opozorilom, da lahko sicer pride do sodnih sporov o zakonitosti odločitve državnega zbora v ponovljenem glasovanju o istem kandidatu. Prvič je Gorkiča v državnem zboru zavrnilo 38 poslancev, zanj pa jih je glasovalo 36, a je sodni svet brez ponovitve razpisa znova predlagal istega kandidata, in to z razlago, da so se poslanci zmotili. To se je zgodilo prvič v zgodovini.

Krivcu je ugovarjala Maša Kociper (SAB), češ da zakon določa, da je naziv treba doseči in ne tudi imeti na dan glasovanja. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič (SMC) je prestavljanje po tej izmenjavi mnenj zavrnil s pojasnilom, da je državni zbor pridobil predlog sodnega sveta z vsemi dokazili, kandidata je kot primernega predlagala mandatno-volilna komisija in del dokumentacije so tudi dokazila, da ima naziv izrednega profesorja.

Za Gorkiča je po tem glasovalo 45 poslancev LMŠ, SD, Levice, SAB in SMC ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti, proti pa je bilo 34 poslancev iz vrst SDS, NSi in DeSUS. Po strankah je bil razplet takšen:

 

Da je pri izpolnjevanju pogojev za naziv izrednega profesorja pri Gorkiču nekaj dvomov, smo na Siol.net poročali oktobra, po opozorilih celo o ovadbi, ker je veliko objavljal v domačih revijah, sporno pa je, ali ima objave v strokovnih revijah z mednarodno veljavo, ki so zadnje desetletje pogoj za profesorski naziv. Očitke, da pred petimi leti ni izpolnjeval zakonskih pogojev za pridobitev naziva in da bi težave lahko imel tudi pri ponovnem potrjevanju, je Gorkič za Siol.net oktobra zanikal.

Več o tem lahko preberete tukaj:

Vrhovno sodišče Novice Kandidat za vrhovnega sodnika Gorkič zanika goljufanje pri pridobitvi naziva izredni profesor

Gorkič je pozornost javnosti v preteklosti pritegnil, ko je odmevno javno branil sodbe rednih sodišč proti predsedniku SDS Janezu Janši v primeru Patria, zaradi katerih je moral Janša med volilno kampanjo pred volitvami leta 2016 v zapor. Ustavno sodišče jih je pozneje soglasno razveljavilo zaradi kršitve ustavnega načela zakonitosti v kazenskem pravu, po katerem "nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo".

Ustavno sodišče je odločilo tudi, da je bilo sojenje nepošteno, ker se takrat ni izločil predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki bo po novem Gorkičev šef.

Primož Gorkič Novice Bo podjetni kritik "telebanskega ustavnega sodišča" Gorkič novi Masleša?

Pred glasovanjem je Danijel Krivec (SDS) opozoril:

"Spoštovani predsednik državnega zbora, z današnjim dnem Primožu Gorkiču poteče naziv izredni profesor. To pomeni, da ne izpolnjuje več pogojev za izrednega profesorja, kar je pogoj tudi za sodnika oziroma za izvolitev. Informacija, ki smo jo dobili vsi v državnem zboru, vsi vodje poslanskih skupin, je, da tega pogoja ne izpolnjuje več z današnjim dnem. Ni namreč objavil, bi rekel, zahtevanih člankov in drugih meril, ki jih navaja NAKVIS. Fakulteta mu zaradi tega ni mogla podaljšati naziva izredni profesor. To izhaja iz pač dostopnih podatkov, ki jih imamo vsi na voljo. Po drugem odstavku 12. člena zakona o sodniški službi je za vrhovnega sodnika lahko izvoljen le učitelj prava, če je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja, ki izpolnjuje za to pogoje. Zdaj ti pogoji danes niso več izpolnjeni."

Maša Kociper pa je ugovarjala: 

"Predlog je vložen v državni zbor v skladu z zakonom in poslovnikom. O njem je že odločal odbor, in če pogledamo člen, ki ga je navajal kolega Krivec, zakon samo določa, da mora kandidat, ki želi biti vrhovni sodnik, biti izvoljen v naslov izredni profesor, in to je kolega bil. Nikjer zakon ne določa, da mora v trenutku imenovanja imeti ta pogoj še izpolnjen. Za zakon je ključno to, da je imel takšne izkušnje, da je do tega naziva lahko prišel. Jaz vidim ta postopkovni predlog kot obupni poskus stranke SDS, da ne bi bil izvoljen spoštovani kolega, zelo cenjen strokovnjak, vsa stroka ga izjemno spoštuje. Zakaj pa si ne želijo, da bi bil izvoljen, pa je, ker je v nekem trenutku zelo po resnici in zelo strokovno utemeljil eno zadevo, niti malo se ni takrat politično opredelil, niti malo, samo s strokovnimi argumenti."

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin