Janez Janša
Petek, 8. 5. 2020, 18.38
4 leta, 7 mesecev
ZNP ne ugovarja sodbi v primeru Šetinc Pašek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,63
15
V Združenju novinarjev in publicistov sodbi vrhovnega sodišča v primeru Šetinc Pašek ne morejo ugovarjati, ker bi s tem zagovarjali stališče, da za novinarje po evropskem pravu veljajo drugačna merila, kot za vse ostale, so sporočili. Ob tem pozivajo nosilce javnih funkcij, da ne uporabljajo žaljivih in neprimernih oznak za novinarje, piše STA.
Novinarje pa so ob tem iz združenja pozvali, naj delujejo profesionalno in se izogibajo političnemu agitiranju. Sodbo vrhovnega sodišča v primeru Mojce Šetinc Pašek proti Janezu Janši so v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) ocenili kot pričakovano v luči dosedanje sodne prakse evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in sodišč držav posameznih članic. ESČP je namreč v sporih, kjer gre za javne osebnosti, lestvico še dopustnega izražanja postavilo zelo visoko v prid svobodi izražanja, so zapisali.
Podobno zdaj v primeru Šetinc Paškove ugotavlja vrhovno sodišče, saj so Šetinec Paškovo kot urednico dnevno-informativnih oddaj na nacionalni radioteleviziji označili za javno osebo. V združenju novinarjev so navedli še mnenje sodišča, da je treba upoštevati širši kontekst Janševega zapisa, iz katerega je razvidno, da se ni nanašal na novinarkino zasebno življenje, ampak njeno delo v službi, piše STA.
Spomnili na tožbo Srečka Prijatelja
Ob tem so spomnili na tožbo nekdanjega politika Srečka Prijatelja zoper novinarja Mladine Jureta Aleksiča, ki je politika označil kot "cerebralnega bankrotiranca, ki ima srečo, da živi v državi s tako omejenim bazenom kadrov, da se lahko človek njegovih karakteristik znajde celo v parlamentu, ko pa ne bi mogel biti v neki nominalnega spoštovanja vredni deželi niti hišnik povprečno urbane osnovne šole".
Prijatelj je novinarja tožil, a tožbo nazadnje na ESČP izgubil, ker je to ocenilo, da je treba upoštevati celoten kontekst in okoliščine izjave ter da so v primeru javnih oseb meje še dopustnega izražanja širše kot sicer, še piše STA.
15