Vrhovno sodišče: Janši ni treba plačati odškodnine Šetinc Paškovi

"Revizijska sodba senata Vrhovnega sodišča, ki mu je predsedoval Rudi Štravs (ob tem ni nepomembno, da je v senatu sodeloval tudi Jan Zobec) se mi zdi naravnost škandalozna. Z njo je Vrhovno sodišče izenačilo javni pomen oziroma vpliv - in s tem potrebo po višjem "tolerančnem pragu" tudi za žaljive izjave v javni razpravi - predsednika največje parlamentarne stranke, ki je bil v tistem času ne le vodja opozicije, temveč tudi bivši predsednik vlade, in takratne urednice dnevno informativnega programa RTVS, kar je le eden od številnih uredniških položajev v tem zavodu.

Ko je bil Janez Janša prvič predsednik vlade, je njegova vlada predlagala, njegova koalicija pa izglasovala zakon o RTVS, ki velja še danes. Zdaj ko je Janša vnovič predsednik vlade, lahko preko svoje nove koalicije vpliva na kadrovsko sestava organov vodenja in nadzora v RTVS - in to z zadnjimi menjavami v programskem in nadzornem svetu tudi že počne! Ravno tako lahko spremeni veljavni zakon o RTVS in s tem doseže še obsežnejše in hitrejše kadrovske in nato vsebinske spremembe pri poročanju javne RTV. To od njega že "zahtevajo" njegovi pristaši in sledilci na družbenih omrežjih. Nekatere od njih Janša tudi pogosto "retvita" in s tem poudarja svoje strinjanje z njimi, nekatere piše sam.

Kaj torej pomeni sporočilo večine v senatu Vrhovnega sodišča, ki se sicer v bistvu strinja, da je sporni "tvit" žaljiv in da je imel Janša na voljo številna druga, nesporna sredstva za izražanje svojih stališč do poročanja in urednikovanja na RTVS (odgovor oziroma popravek, javna izjava ipd.)? To, da lahko predsednik največje parlamentarne stranke, najmočnejši politik v državi, bivši in sedanji premier, nebrzdano, žaljivo obračunava z vsakim novinarjem in urednikom, ki objavlja vsebine, ki mu niso pogodu.

Ker je Twitter po mnenju večine v senatu tak medij, za katere so pač značilne pikre, robate, tudi žaljive vsebine. Kot da kdo Janšo sili, da objavlja na Twitterju. Vrhovno sodišče se pri tem sklicuje na svobodo govora in politične diskusije, ki naj bi še posebej varovala opozicijske politike. Pri tem pa ni niti omenilo tiste oblike svobode govora, ki je v vseh demokratičnih državah še posebej varovana: svoboda medijskega izražanja in spoštovanje avtonomije novinarstva, ki opravlja vlogo najpomembnejšega "psa čuvaja" nad dejanji in obnašanjem politikov, tako tistih, ki so na oblasti, kot tudi tistih, ki so v opoziciji - kajti ti hitro lahko zamenjajo vloge. Namesto tega raje omenja zastraševalni učinek za svobodo političnega izražanja, če bi omejili Janševo pravico do žaljenja in zmerjanja novinarjev in urednikov, ki niso na njegovi politični liniji.

Očitno pa Vrhovnega sodišča prav nič ne skrbi zelo realen zastraševalni učinek na vse novinarje in urednike, ki si bodo še kdaj upali objaviti ali napisati nekaj, kar ne bo povšeči Janezu Janši. Posledično pa je s to revizijsko sodbo Vrhovnega sodišča dovoljeno , da lahko vsi politiki žalijo in tudi na ta način izvajajo pritisk na novinarje in urednike, javno in zasebno, kakor jim pač paše. Ob vsem tem se Vrhovno sodišče sklicuje celo na razsvetljenjska načela!? Dvomim, da bi se razsvetljenci, če bi danes živeli, strinjali s takšnim stališčem. To je črn in ne razsvetljen dan za slovensko novinarstvo in slovensko javnost. Ali bo dovoljena takšna orbanizacija Slovenije bo presojalo Ustavno sodišče, na katerega bomo naslovili ustavno pritožbo glede vsebine te konkretne revizijske sodbe Vrhovnega sodišča."