Janez Janša
Torek, 28. 10. 2025, 11.43
3 ure, 56 minut
Dvojna merila SDS: Janši in Hojsu leta 2021 ni bilo treba odstopiti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,68
Po smrti Aleša Šutarja v Novem mestu, ki je sprožila burne politične odzive, Reporter opozarja na razlike v odzivih oblasti ob podobnih primerih v preteklosti. Medtem ko predsednik SDS Janez Janša danes vlado Roberta Goloba poziva k odstopu in napoveduje protest, je bil odziv leta 2021, ko je bil sam premier, ob brutalnem umoru pri Grosupljem, ki so ga zagrešili pripadniki romske skupnosti, povsem drugačen.
Reporter spominja na leto 2021, ko so pri Grosupljem štirje pripadniki romske skupnosti med ropom umorili 77-letnega Stanislava Knafla. Kot navajajo, "takrat Janši ni padlo na pamet, da bi odstopil ali zahteval odstop notranjega ministra Aleša Hojsa", čeprav je bil zločin izjemno brutalen. Nasprotno – Hojs je tisto poletje obiskoval občine jugovzhodne Slovenije in poudarjal, da so razmere pod nadzorom ter da dialog z romsko skupnostjo poteka konstruktivno.
Janša se takrat ni posul s pepelom, niti ni zahteval Hojsovega odstopa
Reporter opozarja, da umor Stanislava Knafla pred štirimi leti ni sprožil niti približno takšnih političnih odzivov, kot jih spremljamo danes po smrti Aleša Šutarja. Takrat so bili za zločin obtoženi kočevski Romi, ki naj bi Knaflja želeli oropati. Med ropom so ga zvezali ter tako hudo pretepli, da se je mučil 24 ur in zaradi hudih poškodb umrl. Navajajo tudi, da se Janša takrat zaradi neurejenih varnostnih razmer "ni posul s pepelom, ni odstopil, niti ni zahteval odstopa notranjega ministra ali tedanjega generalnega direktorja policije Antona Olaja".
Hmmmmmmmmmmmmmm... Komu zvoni Zvonko? 🤔
— PortalPolitikis z Vami od 2009. Vsak dan ves čas. (@PortalPolitikis) October 27, 2025
Dvojna merila SDS: zaradi smrti Slavca Hojsu ni bilo treba odstopitihttps://t.co/nWcZlmTTgG pic.twitter.com/VNUWfiHR9b
Tožilstvo je sprva trojico bremenilo umora iz koristoljubja, a je tožilka že med prvim sojenjem obtožbo omilila v povzročitev posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Na prvi stopnji so bili obsojeni na zaporne kazni med devetimi in devetimi leti ter desetimi meseci. Višje sodišče je sodbo razveljavilo, ker se je strinjalo z navedbami obrambe, da tožilstvo ni predložilo dovolj dokazov o prisotnosti Brajdiča in bratov Grm na kraju dejanja, zaradi česar sostorilstvo ni bilo prepričljivo dokazano. Sojenje se zdaj ponavlja, zadnja obravnava pa je potekala v oktobru.
Družbeno ozadje in odziv javnosti
Eden od razlogov, ki jih navaja Reporter, je tudi razlika v družbenem ozadju obeh žrtev. Knafel je živel samotarsko življenje na obrobju vasi, zaradi česar njegov umor ni dobil večje javne pozornosti. Aleš Šutar pa je bil, nasprotno, med sokrajani spoštovan in priljubljen član skupnosti, kar je močno vplivalo na razsežnost odzivov.
Reporter v zaključku opozori, da se je Janez Janša še leta 2022 javno pohvalil, da se je v času njegove vlade število kaznivih dejanj pripadnikov romske skupnosti zmanjšalo. Policija, ki statistike o etnični pripadnosti storilcev ne vodi, teh trditev ni mogla potrditi.
