Janez Janša
Ponedeljek, 12. 1. 2026, 4.00
1 mesec
NVO: Kdo je ideološko sprejemljiv in kdo nesprejemljiv za SDS
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,62
Predsednik SDS Janez Janša je znova odprl razpravo o financiranju nevladnih organizacij, ki v politični retoriki pogosto postanejo ideološka oznaka.
"Prva stvar, ki jo bomo naredili, je zapiranje finančnih pipic nevladnikom," je na pogovornem večeru v Mengšu dejal predsednik SDS Janez Janša – izjava, ki se nanaša na celoten nevladni sektor, od humanitarnih in gasilskih društev do civilnih pobud in zagovorniških organizacij. Ob tem je del nevladnega sektorja označil kot politično paravojsko levice in dodal, da gre za ljudi, ki potem "kolesarijo cele dneve" – s čimer je neposredno meril na tiste nevladne organizacije in civilne pobude, ki so v preteklosti javno in politično kritizirale njegovo delovanje.
Takšne izjave se hitro umestijo v diskurz politične mobilizacije, kjer se meje med dejanskim delovanjem organizacij in ideološkimi oznakami zabrišejo. Izraz "nevladniki" v tem kontekstu ne označuje več širokega spektra dejavnosti v javnem interesu, temveč služi kot poenostavljena oznaka politične nasprotne strani – ne glede na to, ali gre za protestno iniciativo, humanitarno organizacijo ali lokalno društvo.
Ob poplavah in drugih naravnih nesrečah so nevladne organizacije pogosto med prvimi na terenu, kjer v sodelovanju z državnimi službami zagotavljajo pomoč, logistiko in podporo prizadetim.
Po uradnih podatkih v Sloveniji deluje več kot 27 tisoč nevladnih organizacij, kar kaže na izjemno razvejan nevladni sektor, ki predstavlja enega najširših segmentov civilne družbe v Sloveniji. Najštevilčnejša so športna in rekreacijska društva, sledijo kulturna in umetniška društva, posebno mesto v tem okviru pa zasedajo prostovoljna gasilska društva, ki so tudi ključni del sistema zaščite in reševanja. Pomemben del sektorja predstavljajo še humanitarna in socialna društva ter invalidska združenja. V gasilskih društvih je vključenih več kot 160 tisoč članov, društva upokojencev pa združujejo več kot 200 tisoč ljudi, kar kaže, da gre za množične, ne elitne strukture.
Nevladniki v kriznih razmerah – med prvimi na terenu
Nevladne organizacije so v zadnjih letih igrale ključno vlogo tudi v kriznih razmerah. Ob naravnih nesrečah – od poplav do ujm – so bile prav humanitarne organizacije, prostovoljci in gasilska društva med prvimi na terenu. Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas sta ob poplavah organizirali pomoč za tisoče prizadetih gospodinjstev, številna lokalna društva pa so zagotavljala logistično podporo, namestitve in osnovno oskrbo. Podobno so nevladniki v času epidemije pomagali pri oskrbi starejših, ranljivih skupin in socialno izključenih, pogosto tam, kjer institucionalni sistemi niso dosegli ljudi.
Rdeči križ Slovenije ob krizah in izrednih razmerah organizira humanitarno pomoč, prostovoljce in podporo tistim, ki se v stiski znajdejo brez osnovnih sredstev.
Pomemben del nevladnega sektorja predstavlja tudi delo z ranljivimi skupinami. Invalidske organizacije, društva slepih in gluhih, organizacije za podporo otrokom in mladim ter humanitarna društva vsakodnevno opravljajo storitve, ki jih država večinoma sofinancira prav zato, ker jih prepoznava kot javni interes. Po podatkih o prostovoljstvu se v Sloveniji v nevladnih organizacijah prostovoljno udejstvuje približno tretjina prebivalstva, kar državo uvršča med bolj aktivne družbe na tem področju.
Prostovoljni gasilci in gasilci – bolničarji v okviru Gasilske zveze Slovenije združujejo gasilsko in zdravstveno usposobljenost ter ob nesrečah nudijo takojšnjo pomoč do prihoda reševalnih služb.
Ko pojem nevladnikov postane politična oznaka
Pomemben del nevladnega sektorja predstavljajo tudi organizacije, ki se ukvarjajo z zagovorništvom, kritiko političnih odločitev ter sodelujejo v javnih razpravah. To ni anomalija, temveč ena od klasičnih funkcij civilne družbe v demokratičnih sistemih. V Sloveniji so bile prav nevladne organizacije pogosto tiste, ki so opozarjale na okoljska tveganja, socialne krivice ali sistemske pomanjkljivosti – in v posameznih primerih dosegle tudi konkretne zakonodajne ali družbene spremembe.
Na Janševe napovedi se je v izjavi za 24ur odzvala tudi Nika Kovač. Poudarila je, da Inštitut 8. marec ne prejema javnih sredstev, ob tem pa opozorila na vprašanje financiranja političnih strank. "Mislim, da se lahko potem Janez Janša kar samoukine. Zato ker vemo, da že leta mreža okoli njegove stranke in strankarski aparat dobivata milijone z Madžarske, ki so nepojasnjeni. Žal mi teh milijonov nismo videli. Inštitut 8. marec konkretno ne prejema davkoplačevalskega denarja," je dejala.
Ko se politična razprava o nevladnikih skrči na nekaj najbolj izpostavljenih obrazov, se zgodi dvoje. Prvič, spregleda se obseg in raznolikost civilne družbe. In drugič, oblikuje se poenostavljen simbol politične razprave, ki ga je mogoče uporabiti v predvolilni mobilizaciji. Besedna zveza "zapiranje pipic" tako ne zadeva več abstraktnih struktur, temveč posredno tudi ljudi in skupnosti, ki so od teh organizacij odvisni – od prostovoljcev do uporabnikov njihovih storitev.
Kdo so nevladniki v Sloveniji?
Nevladne organizacije (NVO) v Sloveniji so pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene neprofitno in neodvisno od države, političnih strank ali sindikatov. Njihovo delovanje ureja Zakon o nevladnih organizacijah iz leta 2018, ki določa tudi status delovanja v javnem interesu, o katerem odločajo pristojna ministrstva. NVO delujejo na različnih družbenih področjih, kjer se pojavljajo skupni interesi ali potrebe lokalnih skupnosti, ter prispevajo k uresničevanju javnega interesa.
