Volitve 2026
Janez Janša
Torek, 24. 3. 2026, 17.38
2 meseca, 3 tedne
Ministrstvo odgovarja Janši: vabila pokojnim posledica neprijavljenih smrti v tujini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Smrt volilca morajo sporočiti svojci oziroma osebe, s katerimi je umrli živel v tujini.
Ob očitkih prvaka SDS Janeza Janše o neažuriranih volilnih imenikih so na notranjem ministrstvu pojasnili, da podatke pridobivajo neposredno iz matičnega registra in registra stalnega prebivalstva. Smrt državljana, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji, morajo sporočiti svojci. Če tega ne storijo, lahko umrli ostane vpisan v volilni imenik.
Predsednik SDS Janez Janša je na današnji novinarski konferenci med nepravilnostmi nedeljskih državnozborskih volitev naštel tudi neažurirane volilne imenike. "Pozive na volitve so dobivali ljudje, ki so mrtvi," je povedal.
Na ministrstvu za notranje zadeve, ki pripravlja volilne imenike, so za STA pojasnili, da se to lahko zgodi, in sicer če smrt državljana, ki je prebival in umrl v tujini, ni bila sporočena upravni enoti ali diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini. Posledično smrt ni bila vnesena v matični register, zato se njegovi podatki še vedno vodijo v evidenci volilne pravice.
Gre za zamejca z italijanske strani meje
Janša je namreč na novinarski konferenci navedel ime in priimek konkretnega volivca, ki je mrtev že več let in je dobil vabilo na volitve. Vendar pa gre, kot kaže, za zamejca z italijanske strani meje.
V evidenco volilne pravice so po uradni dolžnosti vpisani vsi državljani z njihovimi osebnimi podatki, kot izhajajo iz matičnega registra in registra stalnega prebivalstva, ki sta vira za evidenco volilne pravice, s katerima se evidenca volilne pravice tudi povezuje.
Osebni podatki volivcev se namreč pridobivajo neposredno iz matičnega registra in registra stalnega prebivalstva. Obveznost sprememb osebnih podatkov, kot so vpis spremembe osebnega imena, smrti ali spremembe prebivališča, pa določata zakon o matičnem registru in zakon o prijavi prebivališča, kar zagotavlja, da so v evidenci volilne pravice podatki ažurni.
Smrt morajo sporočiti svojci
Vpis smrti v matični register ureja zakon o matičnem registru, ki določa, kdo mora prijaviti smrt, ki se zgodi na območju Slovenije, in rok za njeno prijavo. Smrt se mora prijaviti v dveh dneh oziroma prvi delovni dan po poteku tega roka. Kadar državljan umre v tujini, se smrt vpiše v matični register na podlagi izpiska o smrti pristojnega tujega organa, če tega ni mogoče pridobiti, pa na podlagi odločbe pristojnega organa, če obstajajo dokazi o nastalem matičnem dejstvu.
Na očitke o številnih nepravilnostih, ki naj bi se po mnenju predsednika SDS Janeza Janše zgodile na volitvah, so se odzvali tudi v Državni volilni komisiji (DVK), kjer takšne pavšalne in deloma neresnične navedbe zanikajo ter poudarjajo, da se bodo o morebitnih ugovorih podrobneje opredelili, če bodo ti vloženi. Javnosti so posredovali daljši spisek pojasnil na vprašanja o dogajanju na volitvah. Njihova pojasnila objavljamo v celoti.
Glede predčasnega glasovanja:
Tako redna volišča kot volišča za predčasno glasovanje določajo okrajne volilne komisije (OVK), ki so sestavljene politično pluralno iz članov koalicijskih in opozicijskih strank. OVK so Državni volilni komisiji (DVK) sporočile, da so člani posameznih volilnih komisij soglasno sprejeli določitev volišča za predčasno glasovanje, kar pomeni, da tej odločitvi ni nihče nasprotoval. Glede določitve predčasnih volišč so odločale tudi volilne komisije volilnih enot (VKVE) na ugovor stranke SDS, do tega vprašanja se je že opredelila tudi DVK in svojega stališča ne spreminja.
Glede izračuna mandatov:
Za izračun mandatov se uporablja 90. do 93. člen ZVDZ. Izid v volilni enoti Novo mesto, kjer ima kandidatna lista Svobode en mandat več kot kandidatna lista SDS (ob slabšem rezultatu) je posledica delitve mandatov na podlagi 93. člena ZVDZ. Hkrati ima kandidatna lista SDS enako število mandatov kot kandidatna lista Svobode v volilni enoti Postojna, kljub bistveno nižjemu rezultatu. Takšni izidi po volilnih enotah niso posebnost tokratnega glasovanja in so se pojavljali tudi na prejšnjih volitvah.
Glede "vzporednega" spremljanja izidov:
Vsaka kandidatna lista ima pravico imenovati zaupnika pri delu VKVE, pri OVK in pri volilnem odboru. Skladno z navodili za delo volilnih komisij, ki jih DVK sprejme ob začetku volilnih opravil, lahko član OVK ali zaupnik liste kandidatov po vnosu izidov glasovanja pridobi izpis izidov glasovanja po voliščih na območju volilnega okraja ter skupni izid glasovanja v okraju. Prav tako lahko fotografira izide iz vseh zapisnikov o delu volilnih odborov na tem območju. Član OVK ali zaupnik kandidatne liste lahko zahteva tudi vpogled v vsak posamezen zapisnik o delu volilnega odbora.
Glede volilnih imenikov:
Skladno z Zakonom o evidenci volilne pravice je za volilne imenike pristojno Ministrstvo za notranje zadeve, zato predlagamo, da se z vprašanji glede morebitne neažurnosti volilnih imenikov obrnete neposredno na njih.
Glede glasovnic:
DVK ni prejela nobene pritožbe volivcev z rednih volišč, da bi glasovnic zmanjkalo. Po informacijah OVK, ki pokriva volišče v Vodicah, so člani volilnega odbora opozorili, da bi se lahko zgodilo, da glasovnic zmanjka, zato jim je OVK pravočasno dostavila dodatne glasovnice.
Glede pošte – tujina:
Glede dostave volilnega materiala v tujino pojasnjujemo, da je bilo vse gradivo izseljencem odposlano do 18. 2. 2026, kar zagotavlja dovolj časa, da volivci v tujini gradivo prejmejo in tudi pravočasno vrnejo. Npr. v Argentino je bilo zadnje volilno gradivo dostavljeno 26. 2. 2026. DVK seveda nima vpliva na čase dostave tujih pošt, znotraj njihovih držav.
Glede volilnih skrinjic:
Volišča prejmejo volilne skrinjice glede na število volivcev. Skrinjice se pred začetkom glasovanja zapečatijo z nalepkami in se ne odpirajo do začetka ugotavljanja izida glasovanja. Iz OVK smo prejeli informacijo, da so nekateri volilni odbori ocenili, da bo volilna udeležba višja od pričakovane, zato so jim člani OVK dostavili dodatne prazne skrinjice. Te so za uporabo pripravili člani volilnega odbora neposredno na volišču. Nikakor pa se skrinjice, ki so že vsebovale glasovnice, niso odnašale z volišč – ta informacija je popolnoma neresnična.
Glede spletne strani:
Spletna stran v določenem trenutku ni delovala. Z ministrstva za digitalno preobrazbo, ki skrbi za državne strežnike, smo dobili naslednje pojasnilo: "Po preliminarnih ugotovitvah je zaradi velikega števila poizvedb ob 21:33:29 prišlo do neodzivnosti strežniške infrastrukture, na kateri poteka objava rezultatov volitev: https:\\volitve.dvk-rs.si. Zaradi tega smo streženje poizvedb preselili na rezervno lokacijo in vklopom globalnega ponudnika internetnih storitev. Zadeva je bila sanirana ob 21:48:50. Natančen razlog za neodzivnost strežniške infrastrukture še ugotavljamo. Ob potrditvi natančnega razloga odpovedi vas bomo z ugotovitvami seznanili."
Naj dodamo, da sta spletna stran www.dvk-rs.si in informacijski sistem isDVK ves čas delovali normalno in brez izpadov.
Zakon o evidenci volilne pravice pa dodatno določa tudi, da mora državljan, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, zaradi zagotovitve točnosti podatkov v evidenci volilne pravice upravni enoti ali diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini sporočiti vsako spremembo osebnih podatkov, med katere sodi tudi sprememba naslova stalnega prebivališča. Smrt morajo sporočiti svojci oziroma osebe, s katerimi je umrli živel v tujini.
Na ministrstvu so dodali, da se točnost podatkov, ki so vpisani v volilne imenike, dodatno zagotavlja z institutom elektronske razgrnitve. Volilni imeniki se namreč prvič sestavijo najkasneje 20 dni po razpisu volitev ter so namenjeni pregledu pravilnosti. Drugič se volilni imeniki sestavijo za glasovanje, in sicer na podlagi podatkov o volivcih v evidenci volilne pravice 15 dni pred glasovanjem.
Smrt ni bila sporočena pristojnim organom
Sestava volilnega imenika je zelo pomembna tudi pri referendumih, zlasti pri zakonodajnih, kjer velja zavrnilni kvorum. Zato jih takrat ministrstvo za notranje zadeve mora ažurirati po glasovanju. Zadnji tak referendum je bil novembra lani, in sicer o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Na ministrstvu so pojasnili, da pri referendumih volilno gradivo v tujino državna volilna komisija pošlje na podlagi zahteve volivca, medtem ko pri volitvah v državni zbor gradivo volivcem, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in so vpisani v evidenco volilne pravice, pošljejo po uradni dolžnosti.
Zato je bilo tokrat lahko volilno gradivo za glasovanje na volitvah naslovljeno tudi na volivca s stalnim naslovom v tujini, čigar smrt ni bila sporočena pristojnim organom. Njegovi podatki pa so bili zabeleženi tudi v posebnem volilnem imeniku.
