Petek, 29. 3. 2024, 6.24
8 mesecev, 3 tedne
Znani so najnovejši podatki o inflaciji in javnih financah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,36
V medletni primerjavi so se marca cene storitev v povprečju zvišale za 6,1 odstotka, cene blaga pa za 2,3 odstotka.
Marca se je letna inflacija malenkost okrepila. Življenjske potrebščine so se v enem letu v povprečju podražile za 3,6 odstotka, v primerjavi s februarjem pa za 0,2 odstotka. Mesečna rast cen je bila predvsem posledica sezonske zamenjave kolekcije oblačil in obutve, je sporočil statistični urad. Javnofinančni primanjkljaj je lani dosegel 1,587 milijarde evrov oz. 2,5 odstotka BDP, javni dolg pa je s 43,670 milijarde evrov znašal 69,2 odstotka BDP.
Zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo so marca najbolj zrasle cene oblačil in obutve. K mesečni inflaciji so prispevale 0,5 odstotne točke. Oblačila so se podražila za 8,3 odstotka, obutev pa za 5,7 odstotka.
Višje cene pogonskih goriv so dodale 0,2 odstotne točke. Bencin se je marca v primerjavi s februarjem podražil za 4,7 odstotka in dizelsko gorivo za 3,8 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem ter druge podražitve v marcu.
Inflacijo ublažile nižje cene počitniških paketov
Po drugi strani so inflacijo za 0,5 odstotne točke ublažile nižje cene počitniških paketov. Ti so bili ob koncu zimske sezone cenejši za 14,3 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo znižali še cenejša trdna goriva in druge storitve v zvezi z osebnimi vozili.
V medletni primerjavi so se marca cene storitev v povprečju zvišale za 6,1 odstotka, cene blaga pa za 2,3 odstotka. Poltrajno blago je bilo dražje za 3,6 odstotka in blago dnevne porabe za 2,8 odstotka. Medtem je bilo trajno blago za 0,8 odstotka cenejše.
Po 0,6 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale za šest odstotkov višje cene v skupini rekreacija in kultura ter za 4,7 odstotka višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Z 0,5 odstotne točke so sledile za 6,7 odstotka dražje storitve v restavracijah in hotelih. Cene raznovrstnega blaga in storitev so se zvišale za 5,1 odstotka ter k inflaciji dodale še 0,4 odstotne točke.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila marca 3,4-odstotna, marca lani pa 10,4-odstotna. Mesečna rast cen je medtem znašala 0,6 odstotka. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,9 odstotka, cene blaga pa za 2,1 odstotka. Poltrajno blago se je podražilo za 3,3 odstotka in blago dnevne porabe za 2,7 odstotka. Medtem je bilo trajno blago cenejše za 1,6 odstotka.
Podatki o inflaciji za države EU so na voljo za februar. Ta mesec je bila letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom, v evrskih državah 2,6-odstotna, v EU pa 2,8-odstotna. Najnižjo so izmerili v Latviji in na Danskem (0,6-odstotno), najvišjo pa v Romuniji (7,1-odstotno). V Sloveniji je znašala 3,4 odstotka.
Javni primanjkljaj ustvarila le centralna država
Statistični urad je objavil tudi javnofinančne podatke za zadnje lansko trimesečje in celotno leto 2023. Javnofinančni primanjkljaj je lani dosegel 1,587 milijarde evrov oz. 2,5 odstotka BDP, kar je 114 milijonov evrov oz. 0,5 odstotne točke manj kot v letu 2022. Tudi javni dolg se je kljub nominalnemu povišanju v deležu BDP znižal. S 43,670 milijarde evrov je znašal 69,2 odstotka BDP.
Slovenske javne finance so po presežku v letu 2019 spet zdrsnile v primanjkljaj v koronskem letu 2020, ko je zaradi negativnih učinkov pandemije covida-19 in izdatnega državnega trošenja za pomoč podjetjem in gospodarstvu znašal 7,6 odstotka BDP. V letu 2021 se je ob hitrem gospodarskem okrevanju znižal na 4,6 odstotka BDP in leto pozneje ob nadaljnji gospodarski rasti, a še vedno povečani porabi, tudi zaradi energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino, na tri odstotke BDP. Lani se je torej položaj izboljšal še za pol odstotne točke.
V letu 2023 je primanjkljaj po pojasnilih statistikov ustvarila le centralna država, medtem ko sta preostala podsektorja beležila presežek: primanjkljaj centralne države, torej državnega proračuna, je znašal 1,676 milijarde evrov, občine so skupaj izkazale za 68 milijonov evrov presežka, skladi socialne varnosti, torej pokojninska in zdravstvena blagajna, pa 21 milijonov evrov presežka.
Prihodki države so bili s 27,877 milijarde evrov za 10,6 odstotka višji kot leta 2022. Davčni prihodki so se pri tem zvišali za 8,8 odstotka, prihodki od socialnih prispevkov pa za 9,3 odstotka. Po drugi strani so se izdatki države zvišali za 9,5 odstotka na 29,465 milijarde evrov. Med večjimi skupinami izdatkov je bila vrednost vmesne potrošnje višja za 10,2 odstotka, sredstev za zaposlene za 10,9 odstotka, socialnih nadomestil in podpor pa za 4,6 odstotka.
Bruto dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 43,670 milijarde evrov oz. 69,2 odstotka BDP. V primerjavi s koncem leta 2022 se je nominalno zvišal za 2,332 milijarde evrov, relativno glede na BDP pa se je znižal za 3,3 odstotne točke. Pri tem je dolg države na centralni ravni znašal 42,775 milijarde evrov oz. 67,8 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 1,117 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP.
Na statističnem uradu so predstavili tudi podatke za zadnje četrtletje lani. Javnofinančni primanjkljaj je znašal 429 milijonov evrov, kar je predstavljalo 2,6 odstotka BDP. Rast skupnih prihodkov države je bilo zaznati 12. četrtletje zapored,tokrat za 14,3 odstotka. Pri tem so se davčni prihodki zvišali za 14,9 odstotka, prihodki od socialnih prispevkov za 8,1 odstotka, prihodki od drugih tekočih transferjev pa za 91,6 odstotka.
Skupni izdatki države so se v zadnjem četrtletju 2023 zvišali za 10,7 odstotka. Pri tem se je na medletni ravni nominalno najbolj povečala vmesna potrošnja, in sicer za 20,4 odstotka. Socialna nadomestila v denarju in naravi so bila višja za 7,3 odstotka, subvencije pa za 68,9 odstotka.
