Sreda, 27. 3. 2024, 16.01
1 mesec
Je to res podatek, ki bi nas moral skrbeti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,02
"Javnomnenjska podpora zvezi Nato je v Sloveniji enaka, kot je bila leta 2003 ob glasovanju o vstopu v zavezništvo. Če upoštevamo samo opredeljene volivce, vidimo, da je podpora krepko nad 60 odstotki. Na referendumu je bil izid v prid Natu višji kot v predhodnih anketah. Slovenci namreč vemo, kaj je prav in kaj je dobro za nas. A naša družba je demokratična, zato bodo vedno obstajali različni glasovi. Tega nas ni treba biti strah," je ob odprtju fotografske razstave ob 20-letnici slovenskega članstva v zvezi Nato in 75-letnici obstoja zavezništva v Parku vojaške zgodovine v Pivki povedal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec.
Ob odprtju razstave, ki je nastala v sodelovanju z ministrstvom za obrambo in uradom vlade za komuniciranje, so pripravili tudi okroglo mizo.
Foto: Ana Kovač
"Mladi se ne spominjajo leta 1990, kaj šele hladne vojne"
John Marshall Callahan, profesor mednarodnih odnosov na univerzi New England College v ZDA, je med razpravo v zvezi z nastankom zveze Nato pojasnil, da so se države po drugi svetovni vojni zavedale, da ne smejo ponoviti napake, ki so jo storile po prvi svetovni vojni, ko je Francija ostala edina sila na celinski Evropi, ki je stala nasproti takratni Nemčiji in Sovjetski zvezi. Z evropske strani je tako bila prisotna potreba po tem, da ZDA ostanejo v Evropi, ZDA pa so na drugi strani potrebovale zaveznike za oblikovanje bloka, ki bi se zoperstavil komunističnima Kitajski in Sovjetski zvezi.
Marshal je še opozoril, da se mlajše generacije povsod po svetu danes ne spominjajo dogajanja okoli leta 1990, kaj šele druge svetovne vojne ali hladne vojne. Zaradi zveze Nato so namreč zadnja desetletja živeli v miru in se jim ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem varnosti. Kot je dodal, je sicer strah odveč, a bi morali vseeno vlagati v informiranje ljudi, da bodo razumeli situacijo v svetu.
"Zaradi zveze Nato so ljudje zadnja desetletja živeli v miru," pravi ameriški profesor mednarodnih odnosov John Marshall Callahan.
Zakaj Nato potrebuje Ukrajino?
Andrij Taran, veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji, je izpostavil, da mora Ukrajina vstopiti v Nato, da prepreči prihodnje vojne v svoji domovini. Kot je dejal, tudi Nato potrebuje Ukrajino, saj geografsko leži na Natovem vzhodnem krilu, poleg tega pa imajo ukrajinski vojaki edini "grozljivo izkušnjo vojne z Rusi". Verjame, da bi zato morala njegova država dobiti povabilo k začetku pogajanj o vstopu.
Andrij Taran, veleposlanik Ukrajine v Sloveniji, verjame, da bo njegova država dobila povabilo k začetku pogajanj o vstopu v Nato.
Veleposlanica opozorila na nevarnost dezinformacij
Tiffany Sadler, britanska veleposlanica v Sloveniji, je pojasnila, da je Nato pomemben za nacionalno varnost Britancev in da zanje predstavlja mir. Ob tem je izpostavila, da je pomembno, da države stojijo skupaj za prave vrednote. Veseli jo, da je del tega tudi Slovenija. Opozorila je na nevarnost dezinformacij, ki je v tujini še hujša kot v Sloveniji, in na druge poskuse spodkopavanja enotnosti med državami članicami zveze Nato. "Treba se je odzvati na pameten in strateški način, da okrepimo zaupanje ljudi," je dodala.
"Nato Britancem predstavlja mir," meni Tiffany Sadler, britanska veleposlanica v Sloveniji.
Črnčec: Nato je najcenejša zavarovalna polica
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec pa je poudaril, da mir in varnost nista samoumevna in da si je zanju treba prizadevati vsak dan. Po njegovih besedah Slovenija je in bo kredibilen partner zveze Nato, katere sistem kolektivne obrambe temelji na individualni obrambi. Slovenci, ki smo bili leta 1991 napadeni s strani jugoslovanske armade in jo tudi premagali, se po njegovih besedah tega dobro zavedamo. "Primer Ukrajine nas opominja na to, da je treba graditi individualno obrambo, ki je steber kolektivne obrambe. Najprej moraš biti sposoben individualne obrambe, šele potem si lahko del močnega zavezništva, ki prinaša kolektivno obrambo," je poudaril.
Črnčec je še dejal, da je manj znano dejstvo, da je tudi nekdanja Jugoslavija po sporu s Sovjetsko zvezo razmišljala o vstopu v zvezo Nato, a se je nato odločila, da se pridruži gibanju Neuvrščenih. Ob razpravah glede dviga deleža BDP, ki ga namenjamo za obrambo, pa po njegovem ne smemo pozabiti, da je Jugoslavija za vojsko, ki nas je kasneje celo napadla, skupno namenjala od sedem do osem odstotkov BDP.
"Najprej moraš biti sposoben individualne obrambe, šele potem si lahko del močnega zavezništva, ki prinaša kolektivno obrambo," je poudaril Damir Črnčec.
V zvezi s konceptom nevtralnosti, ki sta se mu v zadnjem obdobju odrekli tako Švedska kot Finska, ko sta se pridružili Natu, je izpostavil, da je nevtralnost finančno zelo draga, hkrati pa ti sama po sebi nič ne pomaga, če je druge države ne priznavajo. Zveza Nato je po njegovih besedah najcenejša zavarovalna polica, hkrati pa zagotavlja tudi krepitev gospodarstva, kar ljudem omogoča boljše življenje.
Dotaknil se je tudi nedavne javnomnenjske raziskave, ki je pokazala, da 52 odstotkov slovenskih volivcev podpira članstvo v Natu, 32 odstotkov mu nasprotuje. V zvezi s temi številkami je dejal, da je podpora Natu ob upoštevanju opredeljenih anketirancev krepko nad 60 odstotki.
"Javnomnenjska podpora zvezi Nato je v Sloveniji enaka, kot je bila leta 2003 ob glasovanju o vstopu v zavezništvo. Če upoštevamo samo opredeljene volivce, vidimo, da je podpora krepko nad 60 odstotki. Na referendumu je bil izid v prid Natu višji kot v predhodnih anketah. Slovenci namreč vemo, kaj je prav in kaj je dobro za nas. A naša družba je demokratična, zato bodo vedno obstajali različni glasovi. Tega nas ni treba biti strah," je dejal.
Leta 2003 je sicer na referendumu za vstop v zvezo Nato za glasovalo 66,05 odstotka volivcev.
