Petek, 30. 6. 2023, 11.59
10 mesecev
ZDUS o dolgotrajni oskrbi: Temu nismo bili priča niti v totalitarni Jugoslaviji niti v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,21
"Prebivalci Slovenije, še posebej pa upokojenci se zavedamo, da Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDO) potrebujemo in si želimo, da bi ga bilo možno čimprej izvajati," so še sporočili iz ZDUS.
"V marsičem je novi zakon bolj dodelan od sedaj veljavnega, posamezne opredelitve pa so še vedno nejasne, za nekatere pa menimo, da so celo sporne," so po današnji izredni seji Komisije za zdravstvene in socialne zadeve pri ZDUS sporočili glede Zakona o dolgotrajni oskrbi. Predloga novega zakona, ki ga je sprejela vlada, se razlikuje od besedila, ki je bilo v enotedenski javni obravnavi, še sporočajo.
O pravilnikih, ki so priloga k zakonu, javne obravnave sploh (še) ni bilo, so še zapisali v sporočilu za javnost, zato menijo, da bi bila o njem nujna široka javna razprava, ker gre za temeljni sistemski zakon.
"Za razliko od veljavnega zakona novi predlog ureja tudi sistem financiranja dolgotrajne oskrbe. Ker gre za nov steber obveznega socialnega zavarovanja, je pričakovano, da bo poleg proračunskega financiranja temeljni vir obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo zlasti nov prispevek. Prispevna stopnja je določena v višini enega odstotka za delavce, enega odstotka za delodajalce ter enega odstotka za upokojence. Na seji posvetovalne skupine ministrstva za solidarno prihodnost je bilo rečeno, da bo prispevek za upokojence kril ZPIZ iz svojih sredstev, zdaj pa beremo, da naj bi ta prispevek plačevali upokojenci sami iz svojih neto pokojnin?!" so zapisali.
Vdor v pokojninski sistem
"Tak predlog pomeni, dobesedno, vdor v pokojninski sistem, kakršnemu še nismo bili priča niti v totalitarni Jugoslaviji niti v Sloveniji," še menijo. Višina odmerjenih pokojnin temelji namreč na sistemu neto plač, pri delodajalcih in delojemalcih pa se prispevki plačujejo iz bruto zneskov in povečanja prispevnih stopenj, ki praviloma ne pomenijo nižanja neto plač.
"Če bi bile pokojnine izplačane v bruto zneskih, bi bil tak predlog možen, tako pa pomeni bistveno sistemsko spremembo določil Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki natančno določa kriterije za izračun neto pokojnin, ki jih je ob polnih pogojih možno znižati le za odmerni odstotek od neto pokojninske osnove. Zato v ZDUS ta pristop odločno zavračamo in menimo, da je vreden celo ustavne presoje," še pišejo.
Predlog zakona še vedno ne ponuja natančne razmejitve storitev zdravstvene nege na del, ki je pravica iz zdravstvenega zavarovanja in na del, ki sodi v DO, na kar nenehno opozarjamo. Izvajanje zakona bo pokazalo, kako bo ta določila potrebno dopolniti.
Predlog zakona od leta 2032 dalje predvideva dodaten vir financiranja, in sicer lastno udeležbo uporabnika (57. člen). Predlagano je, da uporabnik nedenarne pravice (storitve dolgotrajna oskrbe v instituciji in dolgotrajne oskrbe na domu) plača deset odstotkov vrednosti teh storitev ter v primeru oskrbovalca družinskega člana deset odstotkov delnega plačila za izgubljen dohodek in nadomestne oskrbe. V primeru dodatnih pravic, npr. storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, uporabnik plača 20 odstotkov vrednosti storitev in to ne oziraje se na gmotni položaj uporabnika storitev, so še pojasnili.
Ta določila, menijo v ZDUS, pomenijo odmik od temeljnih načel iz 2. člena predloga zakona, ki določajo, da se zavarovancem zagotavljajo pravice iz DO po načelih univerzalnosti, solidarnosti, enakosti in prepovedi diskriminacije in da je dolgotrajna oskrba vsem upravičencem enako dostopna, uporabna in kakovostna ter zagotavlja vsem upravičencem storitve glede na njihove potrebe. Na ta način bodo storitve iz dolgotrajne oskrbe lahko koristili le premožnejši.
