Četrtek, 25. 5. 2023, 13.36
9 mesecev
Državni sekretar Omladič: E-oskrba naj postane pravica, ki izhaja iz zavarovanja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
"Za E-oskrbo smo predvideli, da bi že septembra 2024 postala pravica iz zavarovanja, dostopna vsem, ki bodo upravičeni do dolgotrajne oskrbe," je na novinarski konferenci povedal Luka Omladič, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost.
"Storitev E-oskrba je prepoznana kot ena od temeljnih pravic v zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki ga poskušamo pripeljati do sprejetja poleti 2023 in ki bi stopil v veljavo v začetku leta 2024," je na novinarski konferenci na Dnevih medgeneracijskega sožitja povedal Luka Omladič, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost. Lani je ministrstvo za zdravje, skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije in Telekomom zagnalo pilotni projekt, ki je pet tisoč uporabnikom omogočil brezplačno storitev E-oskrba, prvič na nacionalni ravni.
Gre za temeljno podporno storitev za zagotavljanje varnosti starejših oziroma upravičencev do dolgotrajne oskrbe. V primeru težav sta uporabniku s pritiskom na gumb naprave takoj omogočena klic na pomoč in takojšnja organizacija ustrezne pomoči strokovno usposobljenega asistenčnega centra 24 ur na dan. Namen storitve je, da bi lahko starejši čim dlje ostali doma, česar si večina tudi želi.
"Za E-oskrbo smo predvideli, da bi že septembra 2024 postala pravica iz zavarovanja, dostopna vsem, ki bodo upravičeni do dolgotrajne oskrbe, za starejše od 80 let pa bo dostopna ne glede na to," je pojasnil Omladič.
"V državi imamo vzpostavljeno mrežo dolgotrajne oskrbe, ampak vseeno čakamo na zakon. Proračun bo nujno potreben vir za financiranje dolgotrajne oskrbe, saj velik del sedaj pokrivajo zasebni izdatki. V tem trenutku je delež financiranja države nizek, če bi se želeli primerjati s socialno najbolj razvitimi državami EU," je še dodal državni sekretar.
Veliko interesa, premalo kapacitet
V pilotni projekt, ki so ga zagnali marca lani, so zajeli pet tisoč uporabnikov, kolikor je znašala razpoložljiva kvota. Izkazalo se je, da kapacitete v poskusnem projektu presegajo zanimanje in potrebe uporabnikov.
Težava je v tem, da bi si storitev E-oskrba samoplačniško lahko pokrivala le tretjina uporabnikov. Številni so v stiski, saj bi jih velika večina želela storitev uporabljati tudi po letošnjem septembru, ko se izteče poskusno obdobje. "Želimo si, da bi lahko zagotovili kontinuiteto, da bi uporabniki pilota storitev lahko uporabljali do prehoda E-oskrbe v sistem dolgotrajne oskrbe," je dejal Omladič.
Končna cena osnovnega paketa E-oskrbe je približno 30 evrov na mesec, za tehnološko nekoliko naprednejšega, z detektorjem padca, pa je treba odšteti nekaj manj kot 38 evrov.
Blagodejen občutek varnosti
Anketa je pokazala, da bi si 80 odstotkov uporabnikov E-oskrbe želelo imeti storitev na voljo še naprej. Podatki kažejo, da če bi storitev izgubili, bi se jim znatno poslabšala kakovost življenja, izgubili bi občutek varnosti in bi si morali poiskati drugo rešitev varstva, denimo novo nastanitev, ali se preseliti v dom starejših, kar pa je za številne še veliko večji, če ne celo nemogoč zalogaj.
"V letu dni je klicni center prejel več kot 20 tisoč alarmov za pomoč. Težave so bile različne, najbolj pa je izstopalo, da je 200 uporabnikov potrebovalo nujno medicinsko pomoč pri padcih, infarktu ali možganski kapi," je na dogodku za novinarje povedal Peter Pustatičnik, vodja E-oskrbe in E-zdravja pri Telekomu.
S pomočjo storitve se bistveno zmanjša število zapletov, tudi umrljivost. "S storitvijo preprečimo približno 500 smrtnih primerov, saj se omogočita takojšnji pomoč in oskrba," poudarja Pustatičnik in dodaja, da ne le, da so svojci uporabnikov bolj brez skrbi, tudi zdravstveni in socialni sistem se z razmeroma preprosto storitvijo razbremenita.
