Torek, 27. 6. 2023, 15.52
10 mesecev
SDS: Podprli ne bomo nobenega zakona, ki uvaja nov davek #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,05
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada, je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. V največji parlamentarni stranki Gibanje Svoboda predlog zakona podpirajo, v SD so previdno skeptični, nasprotujejo pa mu oziroma so do njega kritični v opozicijskih SDS in NSi.
Vlada je v ponedeljek potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Z njim širijo nabor pravic ter zagotavljajo financiranje, s čimer bo zakon po njegovih navedbah dejansko izvedljiv. V predlogu je predvideno financiranje iz državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter s prispevno stopnjo v višini enega odstotka tako za delavce kot za delodajalce in upokojence.
V Svobodi naklonjeni predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi
V poslanski skupini Gibanja Svoboda so naklonjeni predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada. Predlog namreč po besedah poslanke Svobode Sandre Gazinkovski postavlja uporabnika na prvo mesto, hkrati pa določa vire financiranja dolgotrajne oskrbe, česar obstoječi zakon ne vsebuje.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi po navedbah resornega ministrstva širi nabor storitev in njihovo dostopnost, predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik lahko čim dlje ostal v domačem okolju. Med pravicami, ki jih prinaša, izpostavljajo uvedbo oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi, in sicer storitve e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti. Zakon bi v veljavo stopil s 1. januarjem 2024, časovnica uveljavljanja sprememb pa bo postopna.
Gazinkovskijeva je izjavi za medije spomnila na obstoječi zakon iz časa prejšnje vlade, ki ne predvideva virov financiranja dolgotrajne oskrbe, kar je po njenih besedah slabo. Vladni predlog pa te vire določa.
Glede očitkov, da bo zakon s predvidenim dvigom prispevne stopnje dodatno obremenil delo, pa odgovarja, da "moramo prejeti družbeni konsenz, da je treba narediti nek nov socialni steber in da moramo vsi prispevati v ta socialni steber". Ob tem je opozorila, da javne finance niso "vreča brez dna", zato je nujno, da tudi "državljani pomagamo javnim financam".
SDS: Podprli ne bomo nobenega vladnega predloga, ki uvaja nov obvezen prispevek
V SDS ob predlogu vladnega zakona o dolgotrajni oskrbi poudarjajo, da ne bodo podprli nobenega vladnega predloga, ki v časih draginje državljanom nalaga nov obvezen davek oziroma prispevek. Prepričani so, da zakon državljanom nalaga predvsem, da globoko odprejo svoje žepe.
Prvak stranke SDS Janez Janša
V SDS so ob tem v odzivu zapisali tudi, da bi od vlade pričakovali izvajanje zakona, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše in ne bi finančno dodatno obremenjeval državljanov.
"V letu dni je ta vlada delavcem že znižala neto plače, zvišala davke, upokojence prikrajšala za izredno uskladitev pokojnin, dodatno obremenila samozaposlene, z novimi ukrepi pa poskuša otežiti delo kmetom," so še navedli in spomnili tudi na obvezni prispevek na področju zdravstva, ki ga predvideva preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Prednik: Ne bi si upal trditi, da je zakon o dolgotrajni oskrbi popolnoma usklajen
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi so v koaliciji precej dolgo usklajevali, a vodja poslanske skupine SD Jani Prednik "si ne bi upal trditi, da je popolnoma usklajen". A ob tem pričakuje, da bo po opravljeni široki in temeljiti razpravi "zakon tak, kot si bomo vsi želeli".
V postopku priprave predloga so bili po Prednikovih besedah izraženi določeni dvomi, vendar pa ga je vlada sprejela in poslala v DZ. "Zakon se v državnem zboru vedno lahko spreminja, opravljena bo tudi razprava in potem bomo videli, kakšen zakon bo na koncu sprejet".
Cigler Kralj: Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi nesolidaren in praktično neizvedljiv
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je nesolidaren in v praksi neizvedljiv, menijo v NSi. Kot poudarjajo, bo zakon obremenil številne družbene skupine in gre v smeri, kako "ljudem potegniti več iz žepov". Napaki zakona sta tudi osredotočanje na institucionalno oskrbo in obravnava po nujnem postopku, je navedel vodja poslancev Janez Cigler Kralj.
Cigler Kralj, sicer minister za delo v tretji vladi Janeza Janše, je spomnil na njihov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim so po njegovih besedah poskušali zagotoviti čim bolj razpršene vire financiranja. Kot je spomnil, so namreč iskali tudi zunajproračunske vire, kot primer je navedel tudi demografski sklad, ki pa je sicer ostal v predalu vlade in ni nikoli zaživel.
V NSi ocenjujejo, da bo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada, danes pa so ga predstavili na ministrstvu za solidarno prihodnost, prizadel tako delodajalce kot zaposlene, še posebej samostojne podjetnike in kmete, prav tako tudi izvajalce dolgotrajne oskrbe, starejše, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, njihove svojce in občine.
"To je neresno in neodgovorno, kajti prevaliti celotno breme samo na tiste, ki delajo, pomeni obremeniti najbolj vitalen del naše družbe," je prepričan Cigler Kralj, ki vladi ob tem očita dodatno obremenitev dela in nadaljnjo poslabšanje poslovnega okolja.
