Četrtek, 19. 1. 2017, 18.33
6 let, 7 mesecev
Zdravstvena reforma: Picassova mojstrovina ali zmazek?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
48
Predvideni ukrepi, ki jih je v okviru tako imenovane zdravstvene reforme pripravila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ne bodo rešili težav v zdravstvu, menijo radiolog Gregor Šavli, ekonomist Anže Burger in imunolog Alojz Ihan.
Preberite še:
Namesto dopolnilnega zavarovanja od 20 do 75 evrov davka mesečno #video
Reforma: kdo bo za obisk pri zdravniku plačeval več in kdo manj
"Zdravstveno zavarovanje bi moralo biti urejeno enako kot zavarovanje avta ali hiše, pri čemer bi tistim, ki nimajo dovolj denarja za plačilo zdravstvenega zavarovanja, to plačala država, kar tako ali tako počne že zdaj."
Radiolog Gregor Šavli:"To ni reforma. Gre za lepotne popravke. Imeli bomo še malo več socializma, saj bodo tisti, ki že zdaj plačujejo ves ta cirkus, plačevali še malo več. Drugih pomembnih stvari pa ni. Košarica pravic se ne spreminja in ostaja neomejena. Še naprej dobiš, kar si zaželiš.
Področje zavarovalnic se prav tako ne spreminja. Zavod za zdravstveno zavarovanje bo še naprej monopolist in bo še naprej kar tako dobival denar. Nobene konkurence med zavarovalnicami ne bo.
Smo država s socialistično mentaliteto. V Sloveniji 380 tisoč ljudi plačuje več od povprečja za osnovno zdravstveno zavarovanje. Petina torej plačuje preostalim štirim petinam, ki plačujejo manj od povprečja. In zdaj bo plačevala še več. Že tako se izseljujejo, ker jih v Sloveniji obirajo kot norce. Super progresija na dobre plače bo postala še večja. Še bolj bomo enaki. To deluje proti naravi človeka, saj hočemo ljudje nekaj imeti od svojega dela. Če več vložimo, če več znamo, hočemo od tega dobiti več kot drugi. To tudi poganja družbo. Pri nas pa to tlačimo.
Uvesti bi morali pravo zavarovanje. To zdaj je korak v nasprotno smer. Zavarovanje pri nas v resnici ni zavarovanje, ampak davek. Povsod drugje imaš zavarovanje urejeno podobno kot za avto. Pridem, plačam in mi povedo, kaj zavarovalnica za ta denar krije. Pri zdravstvenem zavarovanju pa ni tako. Iz meseca v mesec ne veš, koliko boš plačal, in od višine plačila ni odvisno, kakšno storitev boš dobil.
Prav tako niso na ministrstvu nič povedali, kako bodo skrajšali čakalne dobe. Absolutno bi morali, če bi želeli imeti še naprej tovrsten davek, kot ga plačujemo zdaj, določiti, kaj spada v košarico storitev. S tem bi se skrajšale čakalne dobe. Storitve zunaj košarice bi morali ljudje plačati sami. Govorimo o nenujnih storitvah, ki jih zdaj krije ZZZS. Zdaj košarica zajema vse, zato nastajajo čakalne dobe."
Ekonomist Anže Burger:
"Čakalnih vrst ne morete skrajševati z dodatnim denarjem. Ta denar so bolnišnice že prejele, pa imamo še vedno težave."
"Več razlogov govori o tem, da gre za korak v napačno smer. Ukinitev konkurence na trgu zdravstvenih zavarovanj ni dobra rešitev. Bolj primerno bi bilo ukiniti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in uvesti več konkurence na trgu zdravstvenih zavarovanj po vzoru Nizozemske.
Tam tudi obvezno zdravstveno zavarovanje izvajajo zasebne zavarovalnice. Tako bi se zavarovalnice same odločile, da prevzamejo ali ustanovijo bolnišnice in druge izvajalce zdravstvenih storitev, s tem pa neposredno nadzorujejo stroške. Zmanjšala bi se asimetrija informacij in težave principala agenta, kjer ZZZS ne ve, kaj se dogaja s stroški javnih bolnišnic.
Nobene potrebe ne vidim po monopolu države pri zavarovanju, izvajalcih zdravstvenih storitev in prodaji zdravil. Obremenjevanje gospodarstva in ljudi je pri tako visokih davkih uničujoče. Ne vem, kje vlada živi. Niti en ukrep ne pripomore k izboljševanju učinkovitosti sistema, ki bi odpravljal preplačila in neučinkovitost vodenja zdravstvenih ustanov.
Predlog reforme tudi povečuje izdatke za zdravstvo, namesto da bi se ti zmanjševali in se preusmerili na stroške in učinkovitost. Produktivni zaposleni bodo plačevali več. Da bo 80 odstotkov delavcev plačevalo manj kot doslej, je populizem, ki nas vodi nazaj v uravnilovko. Dodatno bo obdavčena že tako preveč obdavčena produktivna, kvalificirana in izobražena delovna sila, ki je generator gospodarske rasti. Če hoče vlada dodatno obremeniti srednji sloj in pregnati še preostale izobražene mlade delavce, ji s tem predlogom zelo dobro uspeva.
Čakalnih vrst ne morete skrajševati z dodatnim denarjem. Ta denar so bolnišnice že prejele, pa imamo še vedno težave. Očitno je teh 20 milijonov evrov nekdo ukradel. V zasebnih zdravstvenih ustanovah čakalnih vrst ne poznajo, saj imajo ustrezno organizirano delo, menedžment in strukturo zaposlenih. Delovni procesi so optimizirani. V Sloveniji je v vsem javnem sektorju, še posebej pa v zdravstvu, preveč balasta."
"Čakalnih vrst ne morete skrajševati z dodatnim denarjem. Ta denar so bolnišnice že prejele, pa imamo še vedno težave."
"Več razlogov govori o tem, da gre za korak v napačno smer. Ukinitev konkurence na trgu zdravstvenih zavarovanj ni dobra rešitev. Bolj primerno bi bilo ukiniti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in uvesti več konkurence na trgu zdravstvenih zavarovanj po vzoru Nizozemske.Tam tudi obvezno zdravstveno zavarovanje izvajajo zasebne zavarovalnice. Tako bi se zavarovalnice same odločile, da prevzamejo ali ustanovijo bolnišnice in druge izvajalce zdravstvenih storitev, s tem pa neposredno nadzorujejo stroške. Zmanjšala bi se asimetrija informacij in težave principala agenta, kjer ZZZS ne ve, kaj se dogaja s stroški javnih bolnišnic.
Nobene potrebe ne vidim po monopolu države pri zavarovanju, izvajalcih zdravstvenih storitev in prodaji zdravil. Obremenjevanje gospodarstva in ljudi je pri tako visokih davkih uničujoče. Ne vem, kje vlada živi. Niti en ukrep ne pripomore k izboljševanju učinkovitosti sistema, ki bi odpravljal preplačila in neučinkovitost vodenja zdravstvenih ustanov.
Predlog reforme tudi povečuje izdatke za zdravstvo, namesto da bi se ti zmanjševali in se preusmerili na stroške in učinkovitost. Produktivni zaposleni bodo plačevali več. Da bo 80 odstotkov delavcev plačevalo manj kot doslej, je populizem, ki nas vodi nazaj v uravnilovko. Dodatno bo obdavčena že tako preveč obdavčena produktivna, kvalificirana in izobražena delovna sila, ki je generator gospodarske rasti. Če hoče vlada dodatno obremeniti srednji sloj in pregnati še preostale izobražene mlade delavce, ji s tem predlogom zelo dobro uspeva.
Čakalnih vrst ne morete skrajševati z dodatnim denarjem. Ta denar so bolnišnice že prejele, pa imamo še vedno težave. Očitno je teh 20 milijonov evrov nekdo ukradel. V zasebnih zdravstvenih ustanovah čakalnih vrst ne poznajo, saj imajo ustrezno organizirano delo, menedžment in strukturo zaposlenih. Delovni procesi so optimizirani. V Sloveniji je v vsem javnem sektorju, še posebej pa v zdravstvu, preveč balasta."
Imunolog Alojz Ihan
"Če se bo nadaljevala tradicija nastavljanja direktorjev po politični liniji, bomo spet priča pat položajem."
"Ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja je povsem politična odločitev, ki bolj pravično zveni. Gre za način obdavčitve, reforme pa pravzaprav ne zadeva. Očitno so odločevalci presodili, da je nujno potreben pogoj za sprejemanje reform.
Sam predlog reforme v resnici ne pripomore k boljši organiziranosti slovenskega zdravstva, kjer bi se bolnišnicam splačalo delati bolje in obravnavati več bolnikov. Nič ne posega v omrežje inertnosti, ki izčrpava slovensko zdravstvo in ne dovoljuje sprememb.
Idealna reforma bi predvidela, da bi si zdravstvene ustanove prizadevale narediti več, bile bolj prijazne do bolnikov in delale bolj racionalno. Reforma ne posega v omrežje ukleščenih odnosov in nima nobene vsebine.
Precej bolj temeljito pa posega v vlogo ministrstva pri delovanju ZZZS. Ministrstvo bo imelo osrednjo oblast ne le nad bolnišnicami, temveč tudi nad ZZZS. Gre za državni centralistični sistem, katerega učinkovitost bo odvisna od ministra. V primeru učinkovitega ministra bi sistem sicer lahko deloval učinkovito, nasprotno pa je tudi zelo neučinkovit.
Glavna težava takšnega sistema je, da lahko pomeni hud konflikt interesov. Če se bo nadaljevala tradicija nastavljanja direktorjev po politični liniji, bomo spet priča pat položajem.
Pri predlogu gre bolj za skico, iz katere ni mogoče sklepati, kakšna bo realizacija. Iz skic lahko Picasso naredi fenomenalno umetnino, nekdo drug pa čisti zmazek."
"Če se bo nadaljevala tradicija nastavljanja direktorjev po politični liniji, bomo spet priča pat položajem."
"Ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja je povsem politična odločitev, ki bolj pravično zveni. Gre za način obdavčitve, reforme pa pravzaprav ne zadeva. Očitno so odločevalci presodili, da je nujno potreben pogoj za sprejemanje reform.Sam predlog reforme v resnici ne pripomore k boljši organiziranosti slovenskega zdravstva, kjer bi se bolnišnicam splačalo delati bolje in obravnavati več bolnikov. Nič ne posega v omrežje inertnosti, ki izčrpava slovensko zdravstvo in ne dovoljuje sprememb.
Idealna reforma bi predvidela, da bi si zdravstvene ustanove prizadevale narediti več, bile bolj prijazne do bolnikov in delale bolj racionalno. Reforma ne posega v omrežje ukleščenih odnosov in nima nobene vsebine.
Precej bolj temeljito pa posega v vlogo ministrstva pri delovanju ZZZS. Ministrstvo bo imelo osrednjo oblast ne le nad bolnišnicami, temveč tudi nad ZZZS. Gre za državni centralistični sistem, katerega učinkovitost bo odvisna od ministra. V primeru učinkovitega ministra bi sistem sicer lahko deloval učinkovito, nasprotno pa je tudi zelo neučinkovit.
Glavna težava takšnega sistema je, da lahko pomeni hud konflikt interesov. Če se bo nadaljevala tradicija nastavljanja direktorjev po politični liniji, bomo spet priča pat položajem.
Pri predlogu gre bolj za skico, iz katere ni mogoče sklepati, kakšna bo realizacija. Iz skic lahko Picasso naredi fenomenalno umetnino, nekdo drug pa čisti zmazek."
48