Četrtek, 19. 1. 2017, 7.15
6 let, 6 mesecev
Namesto dopolnilnega zavarovanja od 20 do 75 evrov davka mesečno #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
44
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je po koalicijskem vrhu javno predstavila dolgo pričakovano zdravstveno reformo. Ključna sprememba je, da bo zdajšnje prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje zamenjalo obvezno zdravstveno nadomestilo, ki ga bomo plačevali glede na svoj bruto dohodek.
Ključni poudarki:
- dopolnilno zdravstveno zavarovanje se ukinja,
- vse pravice bodo krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,
- glede na bruto plačo bodo uvedli sedem plačilnih razredov,
- najnižji prispevek bo 20 evrov mesečno, najvišji pa 75 evrov,
- 80 odstotkov ljudi bo plačevalo manj kot danes za dopolnilno zavarovanje,
- letos bodo namenili več kot 20 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst.
"Danes z velikim veseljem naslavljam vse državljane Republike Slovenije, da smo po 24 letih dobili nov predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zakonu, ki bo sodoben in zagotavljal tudi dolgoročno financiranje," je uvodoma dejala ministrica Milojka Kolar Celarc. Rešitve je po njenih besedah koalicija na današnjem vrhu že potrdila.
Vložili ovadbo zoper Tomaža Gantarja
Ministrica za zdravje je pristojnim državnim organom naznanila sum kaznivih dejanj pri podelitvi koncesij v obdobju ministrovanja Tomaža Gantarja. O tem smo na Siol.net prvi pisali v prvi polovici decembra 2016. Koncesije, ki jih je pregledovala aktualna ministrica, so sklepali tudi ministri. Ali in kakšne nepravilnosti je pri tem ugotovila, na novinarski konferenci ni pojasnila.
Gantar ovadbo razume kot nagajanje
Poslanec DeSUS in nekdanji zdravstveni minister Gantar je v današnji izjavi za medije potrdil, da je ministrstvo za zdravje zoper njega vložilo ovadbo zaradi domnevno nezakonitega podeljevanja koncesij v času, ko je bil minister. Pojasnil je, da vsebine ovadbe zaenkrat ne pozna, razume pa jo "kot potezo nagajanja".
Ker ne ve natančno, kaj mu očitajo, se tudi še ni odločil, kaj bo storil - ali bo morebiti vložil ovadbo zaradi krive ovadbe. Poudaril pa je, da je bil postopek podeljevanja koncesij med njegovim ministrovanjem enak kot pri njegovih predhodnikih, zato pričakuje enako obravnavo vseh takratnih ministrov.
Opozoril je, da je bila pravna praksa podeljevanja koncesij nekoliko bolj jasna šele od leta 2014 naprej, ko ni bil več minister. Spomnil je na dve različni odločbi vrhovnega sodišča o tej zadevi. Ena od njiju po njegovih besedah govori v prid temu, kar govori ministrica Kolar Celarčeva.
Kdo so ministri, ki so poleg Gantarja podeljevali koncesije na sekundarni ravni:
- Andrej Bručan: po podatkih ministrstva je podelil 124 koncesij na sekundarni ravni,
- Zofija Mazej Kukovič: po podatkih ministrstva je podelila sedem koncesij na sekundarni ravni,
- Borut Miklavčič: razširil je koncesijo Tomislavu Klokočovniku tako, da lahko uvaja kardiokirurško dejavnost, za ambulantno dejavnost pa mu jo je podelil Andrej Bručan.
Košarica pravic se ne krči, spremembe glede plačila
S predlogom zakona uvajajo pregledno košarico pravic, ki se ne bo zmanjšala, in uresničujejo ustavno odločbo, da morajo biti pravice določene v zakonu.
Milojka Kolar Celarc: Uvajamo pregledno in natančno določeno košarico pravic in jih ne zmanjšujemo. #zzvzz
— MinistrstvoZaZdravje (@MinZdravje) January 19, 2017
Podrobneje definirajo tudi postopke uveljavljanja pravic in ukinjajo doplačila za pravice iz košarice obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da bodo vse pravice krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
To pomeni, da se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, s tem pa se uvaja obvezno zdravstveno nadomestilo, ki se bo plačevalo po solidarnostnem principu.
Uvedli bodo sedem plačilnih razredov, v katere bodo državljani razvrščeni glede na bruto dohodek (aktivni in pasivni). Najnižji prispevek bo 20 evrov mesečno, najvišji pa 75 evrov. "Pri tem bo 80 odstotkov vseh prebivalcev plačevalo manj, kot je danes za dopolnilno zdravstveno zavarovanje," zagotavlja ministrica.
Milojka Kolar Celarc: 80 odstotkov prebivalcev bo za zavarovanje plačevalo manj.
— MinistrstvoZaZdravje (@MinZdravje) January 19, 2017
V obvezno zavarovanje bodo po novem vključene vse osebe, tudi vsi otroci. Omejili bodo zavarovanje partnerjev, dvanajst zavarovalnih statusov pa bo po novem namesto dozdajšnjih 25.
Enajst prispevnih stopenj bodo poenotili na dve plus upokojensko. Delojemalska in delodajalska stopnja se ne spreminjata, nova pa bo prispevna stopnja za upokojence.
Uvajajo tudi spremembe na področju bolniškega nadomestila, pri čemer bodo določil najnižji (80 odstotkov minimalne plače) in najvišji znesek nadomestila (2,5-kratnik povprečne plače). Stoodsotno nadomestilo ostaja za poškodbe pri delu, poklicne bolezni, darovanje delov človeškega telesa v korist tretje osebe, zdravljenje posledic dajanja krvi in delov človeškega telesa. Prispevki za delodajalce ostajajo enaki.
Predvidena je tudi časovna omejitev nadomestila za čas bolniške odsotnosti, in sicer na eno leto oz. na 18 mesecev v dveh letih.
Z vsemi ukrepi bo po besedah ministrice v zdravstveno blagajno do leta 2022 prišlo dodatnih 300 milijonov evrov.
Reforma: za zdravje nam bodo trgali od neto plač
Zdravstveni mastodont, ki dobi vse več, a ima vedno premalo
"Privatizirajmo bolnišnice, lekarne in zavarovalnice ter ukinimo ZZZS"
Letos več kot 20 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob
"Da čakalnih dob v Sloveniji ne bi bilo, ni mogoče. Delamo in trudimo se, da ne bi bilo nedopustno dolgih čakalnih dob. Letos bomo za skrajševanje čakalnih dob dodatno namenili več kot 20 milijonov evrov," je o projektu skrajševanja čakalnih dob dejala državna sekretarka Sandra Tušar.
Denar za skrajševanje prekomernih čakalnih dob bomo zagotovili prek ministrstva za finance, ki bo plačalo pripravništvo.
Decembra ministrica na sestanek prišla le z izhodišči
Zakon naj bi v skladu s prvotnimi načrti šel v javno razpravo že do 12. decembra lani, a je ministrica tedaj koaliciji predložila le izhodišča. Napovedala je, da bo zakon v javni razpravi do konca lanskega leta, čeprav je bil rok za to 16. januar. Tudi ta rok je v ponedeljek potekel.
V petek bodo predlog zakona predstavili še ekonomsko-socialnemu svetu.
To je le en korak, ne reforma, opozarjajo v koalicijski SD, kjer pogrešajo še druge ukrepe na področju zdravja. Dodajajo, da številna vprašanja ostajajo odprta, med drugim, kaj košarica pravic sploh vključuje. Pozdravljajo progresivno lestvico.
Celotna novinarska konferenca:
44