Četrtek, 9. 12. 2021, 11.34
2 leti, 4 mesece
Vse večjo energetsko revščino bo vlada omilila z energetskimi boni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,09
Cene toplote za gospodinjstva rastejo, najbolj v mariborski, jeseniški in ljubljanski občini, kjer so poskočile za približno od 50 do 60 odstotkov. Pravna podlaga za uvedbo energetskih bonov je v pripravi, glede na podražitev ogrevanja pa bi bili lahko boni uvedeni v prvem četrtletju leta 2022, so za STA nakazali na ministrstvu za infrastrukturo.
Energetska kriza je zajela EU in Slovenijo, naraščajoče cene energije in energentov na veleprodajnih trgih se odražajo v maloprodajnih cenah toplote iz distribucijskih sistemov toplote. Podražitve so velik udarec za socialno ogrožene družine, zato se o reševanju problematike razpravlja na državni in lokalni ravni.
Na infrastrukturnem ministrstvu so za STA pojasnili, da je pravna podlaga za uvedbo energetskih bonov za najranljivejše uporabnike v pripravi. "Ker pričakujemo, da se bodo cene za končne odjemalce dvignile predvsem na področju ogrevanja, časovno v prvem četrtletju prihodnjega leta, je smiselno ta ukrep uvesti takrat, saj bo takrat pri končnih odjemalcih najbolj potreben," so napovedali.
Na ministrstvu za delo so potrdili, da sodelujejo pri pripravi kriterijev glede upravičencev, več pa niso razkrili. Neuradno naj bi bilo do bonov upravičenih 66 tisoč najrevnejših družin.
Medtem rešitve zaradi podražitev iščejo tudi na lokalni ravni. V Mariboru je mestni svet tako ta teden podprl 30-odstotno subvencijo variabilnega dela cene ogrevanja za november in december za gospodinjstva, ki jih ogreva Energetika Maribor. Ta je namreč ogrevanje na letni ravni podražila za 120 odstotkov, so pa svetniki poudarili, da je treba najti rešitve tudi za pomoč preostalim meščanom.
Podražitve se sicer dogajajo po vsej Sloveniji. Agencija za energijo se je na primer osredotočila na devet izbranih slovenskih občin, v katerih se iz sistemov daljinskega ogrevanja oskrbuje skoraj 70 odstotkov vseh gospodinjskih odjemalcev toplote, priključenih na distribucijske sisteme v Sloveniji.
Cena toplote dražja za 40 odstotkov
Ugotovila je, da povprečna maloprodajna cena toplote za ogrevanje stanovanjskih prostorov in pripravo sanitarne tople vode za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote v večstanovanjski stavbi z letno obračunsko močjo sedem kilovatov in povprečno letno porabo 6,21 megavatne ure decembra znaša 120,69 evra na megavatno uro, s čimer je za 40,3 odstotka višja kot v letu 2020.
Cena toplote se je ta mesec glede na lani po navedbah agencije praviloma najbolj zvišala v tistih občinah, v katerih se za proizvodnjo toplote kot primarni energent uporabljata zemeljski plin ali premog.
Kot so pojasnili v agenciji, na rast cene toplote iz distribucijskih sistemov, ki pretežno temeljijo na zemeljskem plinu, vplivajo predvsem nove pogodbene cene tega energenta in mesečni nakupi manjkajočih količin emisijskih kuponov ogljikovega dioksida, katerih cena vztrajno raste, na rast cene toplote iz distribucijskih sistemov, katerih primarni energent je premog, pa visoke cene mesečnih nakupov manjkajočih količin emisijskih kuponov ogljikovega dioksida.
Cene toplote se bodo decembra na letni ravni najbolj zvišale za gospodinjske odjemalce v Mestni občini Maribor (+62,3 odstotka), Občini Jesenice (+57,3 odstotka) in Mestni občini Ljubljana (+48,5 odstotka). V prvih dveh za proizvodnjo toplote v celoti uporabljajo zemeljski plin.
Najmanjši dvig cene toplote imajo medtem gospodinjski odjemalci v Mestni občini Celje (+4,5 odstotka), medtem ko je v Občini Ravne na Koroškem cena toplote glede na lansko leto nižja, in sicer za 3,3 odstotka, so še navedli v agenciji.
SD, LMŠ, Levica in SAB predlagajo vavčer v višini 150 evrov
Poslanci SD, LMŠ, Levice in SAB usklajujejo osnutek zakona, s katerim bi naslovili problem naraščajoče energetske revščine in ga nameravajo v DZ vložiti v ponedeljek. Trenutna različica predvideva energetske vavčerje v višini 150 evrov, ki bi jih bila deležna šestina državljanov. Potrebnih 25 milijonov evrov bi vzeli iz podnebnega sklada.
