Torek, 30. 11. 2021, 22.44
2 leti, 5 mesecev
Vloga Kmeta in Gorkiča, da je Masleša Tošića spustil iz zapora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,14
81
Okrajni sodnik Saša Kmet je imel pomembno vlogo pri tem, da je vrhovno sodišče prejšnji teden na prostost izpustilo Dragana Tošića, ki bi moral po sodbi iz leta 2018 odsedeti 15 let zaradi trgovanja s kokainom v več državah, je slišati na vrhovnem sodišču. Zahteve za varstvo zakonitosti so bile na vrhovnem sodišču po obsodbi Tošića in njegovih "sodelavcev" najprej dodeljene strokovnemu sodelavcu Davidu Špernjaku. A res premaknilo se je šele, ko je bil na vrhovno sodišče oktobra letos dodeljen okrajni sodnik iz Trbovelj Saša Kmet, ki je v manj kot dveh mesecih pripravil odločitve za sejo senata. Ker gre za okoli 40 tisoč strani, je bila to izjemna hitrost. Slišati je, da se je mudilo zaradi bližajočih se volitev drugo leto. Podobne razporeditve okrajnega sodnika na vrhovnem sodišču po neuradnih informacijah ne pomnijo. Uradne odgovore na vprašanja, zakaj je bil na kazenski oddelek prerazporejen Kmet in koliko je bilo zadnje desetletje takšnih "prerazporeditev", pa iz vrhovnega sodišča še čakamo.
Špernjak in Kmet sta karierno povezana z lani na nenavaden način izvoljenim vrhovnim sodnikom Primožem Gorkičem. Gorkič pred izvolitvijo za vrhovnega sodnika ni imel dneva sodnih izkušenj, je pa Tošića pred desetletjem pomagal rešiti iz zapora s strokovnim mnenjem za odvetniško pisarno Čeferin, da so bili dokazi proti balkanskim kokainskim bojevnikom pridobljeni nezakonito.
Bomo vračali izgubljen zaslužek pri trgovanju s kokainom?
Vodji balkanskih bojevnikov Darko Šariću so v Srbiji odvzeli tudi premoženje, pri sojenju pa se zapleta tudi tam
Takšno mnenje je takrat za krajši čas obveljalo v Sloveniji. V Italiji, v Srbiji in Urugvaju prijeti člani iste združbe preprodajalcev pa so ostali za zapahi. Tudi slovenski državljani. Vodji balkanskih bojevnikov Darko Šariću, ki je po narodnosti Črnogorec, so v Srbiji odvzeli tudi premoženje, pridobljeno s kriminalno dejavnostjo. S sodelavci je bil ob luksuzne vile, stanovanja, lokale, podjetja, hotele in avtomobile. Formalno je Šarič v Srbiji v priporu že od takrat, ko se je predal po tem, ko so ga v Venezueli odkrili preiskovalci ameriške DEA. Tudi v Srbiji so pri sojenju številni zapleti. Prekupčevalci z drogami imajo najboljše odvetnike in mogočna sredstva za obrambo. Premoženje nezakonitega izvora, šlo je za več kot dva milijona evrov, so tudi pri nas zaplenili Tošiću. A so mu ga že vrnili, ker je ustavno sodišče razveljavilo zakon o zaplembi premoženja nezakonitega izvora.
Prejšnji teden pa so Tošića vrhovni sodniki, senat je vodil Branko Masleša, še izpustili. Med sodniki je slišati zajedljive pripombe, da se lahko zgodi, da bo Tošić s pajdaši državo s takšnimi zakoni in sodniki še iztožil in bomo kokainskim bojevnikom morali povrniti izgubljeni zaslužek za čas, ko so bili zaprti in jim je bila s tem onemogočena trgovina z drogo, kjer se izgubljeni zaslužek hitro meri v milijonih. Ali v še večjih številkah.
Nenavadne povezave za presenetljivo odločitvijo
Kot strokovni sodelavec na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča je pri primeru "bojevnikov" najprej pomagal David Špernjak, ki pa je ga sodni svet konec lanskega leta predlagal za okrožnega kazenskega sodnika v Ljubljani. Morda tudi zaradi dela na tem primeru. Zaradi pomena sodniških izkušenj so za okrožne sodnike običajno sicer predlagani okrajni sodniki. Špernjaka po tem najdemo v aferi Trenta, ko je odvetnik Janeza Janše (SDS) Franci Matoz protestiral, ker je predsednik sodišča Marjan Pogačnik tega "svežega" sodnika nenadoma uvrstil v prej že drugače določen senat sodnikov, ki bi moral odločati o pritožbi Janše v zadevi Trenta, in primer povrhu dodelil specializiranemu oddelku, čeprav je bila v fazi preiskave to "redna" zadeva. Matoza je nenadna uvrstitev Špernjaka v senat za specializiran primer, torej za zadevo zahtevnejše oblike organiziranega kriminala ali terorizma, čudila še, ker je šlo za novoizvoljenega sodnika, ki nima specializiranih znanj in izkušenj, da bi sodeloval v takšnih zadevah.
Špernjak je magistriral pri Gorkiču, znanem zagovorniku obsodbe Janše v primeru Patria in pozneje ostrem kritiku ustavnega sodišča, ki je vse sodbe soglasno razveljavilo in dodatno odločilo še, da je bilo sojenje Janši tudi nepošteno, ker se ni izločil Branko Masleša. Kmet pa je bil v preteklosti sodelavec Gorkiča na Institutu za kriminologijo pravne fakultete, ki ima kak ducat zaposlenih. Za okrajnega sodnika v Trbovljah je bil izvoljen pred štirimi leti. Pred tem ga pa najdemo med podpisniki protestov proti medijskim diskvalifikacijam Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Gorana Klemnčiča, ki so jo podpisali raziskovalci in sodelavci tega Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Ljubo Bavcon, Dragan Petrovec, Renata Salecl, Katja Šugman Stubbs ... Motile so jih kritike poročila KPK v medijih o premoženjskem stanju politikov. Vrhovno sodišče je pozneje ugotovilo, da je KPK kršila zakon, ker Janši (in Zoranu Jankoviću) ni ponudila možnosti odgovoriti na očitke. "Medijske diskvalifikacije", proti katerim so protestirali, so se na sodišču izkazale za utemeljene.
"Stroka" protestira, sodišče odloči obratno
Pred letom, ko smo na Siolu opozorili na nenavadno kandidaturo Gorkiča na kazenski oddelek, ki ga vodi Masleša, je večina poslancev Gorkiča prvič celo zavrnila. A je sodni svet brez ponovitve razpisa vztrajal, da morajo poslanci o že zavrnjenem kandidatu znova glasovati, ker gre za pomoto.
Vrhovno sodišče je prejšnji teden na prostost izpustilo Dragana Tosića
Že takrat smo ob Gorkiču opozorili, da je za odvetniško družbo Čeferin desetletje prej pisal mnenje, da so bili dokazi zoper "balkanskega bojevnika" Dragana Tošića v Sloveniji in drugih državah pridobljeni nezakonito, ker bi naj policija ne imela ustreznih sodnih odredb. Po tem strokovnem mnenju je sodišče na prvi stopnji obtožene oprostilo. A Gorkičevo mnenje ni obveljalo. Višje sodišče je oprostilno sodbo razveljavilo in ugotovilo, da dokazi niso bili pridobljeni nezakonito. Tošić in njegovi sodelavci so bili sčasoma, s sicer še nekaj zapleti, obsojeni na dolge zaporne kazni. Zdaj je vrhovno sodišče, kamor je bil lani Gorkič na popravnem izpitu za poslance izvoljen, vse to spet razveljavilo.
Gorkiča so poslanci v drugem poskusu le izvolili, ker so zanj glasovali tudi poslanci Levice Luke Meseca, ki ga prvič niso podprli zaradi ocene, da ga bo levi del dvorane izvolil tudi brez njihovih glasov. A so se ušteli. Gorkič v senatu, ki je prejšnji teden odločal o izpustitvi "bojevnikov", ni sodeloval. Če bi, bi bil škandal. Sojenje pa najbrž takoj neveljavno. Presenetljiva odločitev o razveljavitvi sodb, ki ji je po neuradnih podatkih nasprotovala le vrhovna sodnica Barbara Zobec, še ni spisana. In zaradi tega ni jasno, s kakšno razlago so vrhovni sodniki kokainske bojevnike izpustili. In tudi ne, kakšni so protiargumenti Zobčeve.
Tošić je bil leta 2010 aretiran zaradi trgovanja s kokainom iz Južne Amerike. Izročitev so takrat zaradi trgovanja s kokainom zahtevali tudi iz Italije, kjer je bilo ob italijanskih aretiranih več srbskih in slovenskih državljanov, ker so v kriminalni združbi, ki jo je vodil Darko Šarič, razpečevali drogo. Pri prodaji kokaina so sodelovali tudi z N'drangheto. V Italiji aretiranim so bile dosojene dolge zaporne kazni. A slovenska preiskovalna sodnica Marjutko Paškulin je zahtevo za izročitev Tošića takrat zavrnila. Sodili so mu pri nas in ga na prvi stopnji, tudi zaradi Gorkičevega mnenja o nezakonito pridobljenih dokazih, oprostili. O Marjutki Paškulin smo nedavno poročali, da je zavrnila pripor vstajniškega aktivista Zlatana Čordića, ko so ga policisti priprli zaradi spodbujanja nasilnih protestov. Več o tem in drugih odločitvah te sodnice lahko preberete tukaj:
A odločitev, da so bili dokazi pridobljeni nezakonito, ni obveljala in pozneje je bil Šarič obsojen. Prejšnji teden so to razveljavili na najvišji stopnji. In se bo sojenje, tako se zdi, najbrž začelo znova.
.
81