Ponedeljek, 27. 10. 2025, 18.31
3 ure, 34 minut
Šentjernejski župan: Tem ljudem nihče v tej državi ne more pristriči peruti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,21
Večina romske skupnosti je obsojena na životarjenje, zlasti otroci in ženske, ki so najbolj ranljiva skupina. Družba to tolerira in dopušča, obenem pa še financira na način, ki je povsem neperspektiven in ne spodbuja k temu, da bi spodbujal izobraževanje, pridobitev poklica in nato zaposlitve," meni župan Šentjerneja Jože Simončič.
"V letošnjem letu smo imeli v naši občini tri fizične napade romskih posameznikov na neromske osebe, v skoraj vseh treh primerih je šlo za hujše telesne poškodbe. Zato je pri nas stanje zelo napeto. To, da je moški, ki je storil umor, iz naše občine, samo še podkrepi dejstvo, da je v naši občini s strani romske populacije zelo velika nevarnost za kazniva oziroma kriminalna dejanja," je povedal Jože Simončič, župan Občine Šentjernej, ki smo ga vprašali za odziv na tragedijo, v kateri je zaradi brutalnega napada s strani domnevnega pripadnika romske skupnosti umrl 48-letni moški.
Kot pravi prvi mož občine, od koder je osumljenec za sobotni umor v Novem mestu, župani že ves čas opozarjajo, da je varnost na zelo nizki točki. Država je v odzivu na incident obljubila povečano prisotnost policije, s čimer bi izboljšali varnost in nadzor.
"Že prav, da je povečana prisotnost policije, vendar močno kritiziram način, kako se ta povečana prisotnost policije izvaja. Policisti so na cesti, kontrolirajo cestnoprometne prekrške, hitrost, uporabo mobitela, vinjenost, to je vse v redu. Ampak romski kriminal se ne dogaja na cestah, ampak v naseljih, kjer je veliko nelegalne posesti orožja, drog in prostitucije," pravi Simončič. "To nas jezi, saj nimamo v Šentjerneju s prometom nič večjih problemov kot ostali deli Slovenije, mi imamo problem s kriminalom," poudarja župan, ki je prepričan, da bi se morala policija usmeriti na izvor kriminala.
Prav tako se jim zdi neustrezen način obravnave storilcev. Po besedah župana dobijo kvečjemu neke pogojne kazni ali celo obveznost dela v javno korist. "To je nezaslišano! Gre za storilce hudih kaznivih dejanj, ki bi morali biti v zaporu. Konec koncev so vsi povratniki, že ne vem kolikokrat procesirani in pogojno obsojeni," pojasnjuje sogovornik.
Ni posluha s strani države
Med razlogi za takšno stanje navaja neučinkovitost celotne verige represivnih organov – policije, tožilstva in sodišča. "Težko sodim, kdo med njimi je najšibkejši člen, vem pa, da ko predlagamo spremembo zakonodaje, jo parlament zavrne," pravi župan.
Jezi ga, da se policija izgovarja, da nima pooblastil, tožilstvo se brani, da se ravna po zakonodaji, do sodne veje pa po njegovih besedah sploh ne pridejo. Skratka, storilci, povratniki, ki bi morali biti v zaporu, ostajajo na prostosti.
Kam naj vodijo naslednji koraki?
Simončič meni, da bi morala oblast ukrepati na dveh ravneh - kratkoročno zagotoviti varnost ljudi, torej izslediti kriminal in storilce spraviti za zapahe. "In to vse, ne samo Rome, čeprav je res tudi, da v naši občini okoli 80 odstotkov kriminalnih dejanj izvedejo Romi," dodaja župan.
Na drugem nivoju oziroma kot dolgoročno rešitev pa bi bilo treba sprejeti spremembe v socialni, delovnopravni in davčni politiki ter zakonodaji.
"Imamo skupino ljudi, ki je nezaposlena, na socialnih transferjih, protipravno zaseda tuja zemljišča, ne plačuje nobenih prispevkov in stroškov ter se ukvarja s kriminalom. Hkrati pa vozijo odlične avtomobile, ki niso njihova last, imajo ogromno gotovine in nelegalnega orožja. Mladoletnice še vedno rojevajo, družine so zelo številčne, samo zaradi socialnih transferjev. Vemo, da gre za zanemarjanje otrok, ki se jih ne pošilja v osnovno šolo, skratka gre za neodgovornost staršev. V teh skupnostih – getih, odraščajo bodoči prestopniki in povzročitelji dejanj, kot smo jim priča v zadnjem obdobju. Konec koncev oni niso sami krivi, da so taki, družba jih je naredila, posledice so pa grozne," poudarja Simončič.
Svetle izjeme
V šentjernejski romski skupnosti so tudi posamezniki, ki so v službi in si želijo iz nevzdržnih razmer. A jih je malo, v Šentjernejski občini kakšnih pet do deset odstotkov, čez palec ocenjuje župan Občine, v kateri je neuradno okoli 300 pripadnikov romske populacije.
"Ampak tem žal ne pomagamo kaj dosti, ker ni vzvodov za pomoč. Velika večina Romov pa životari, se pusti izsiljevati njihovi eliti, ki udobno živi od kriminala in krade denar, socialne prispevke ter kartice tudi svojim. Ti so obsojeni na životarjenje, zlasti otroci in ženske, ki so najbolj ranljiva skupina. Družba to tolerira in dopušča, obenem pa še financira na način, ki je povsem neperspektiven in ne spodbuja k temu, da bi spodbujal izobraževanje, pridobitev poklica in nato zaposlitve," meni Simončič.
Kaj je drugače v Prekmurju?
Urejeno murskosoboško naselje Pušča velja kot primer, da je sobivanje večinskega in romskega prebivalstva možno ter velja za zgled urejanja romske problematike pri nas. Kje župan Simončič vidi razlog za tolikšen razkorak med Prekmurjem in Dolenjsko?
"Ne vem, mislim, da gre za drugačne Rome, ki se niso civilizirali in prevzeli naših družbenih norm. Dolenjci nismo nič manj družabni, strpni, delovni in nič drugačni od Prekmurcev, razen tega, da imamo bistveno boljše dohodke in smo gospodarsko bolj izvozno naravnani. Zato je očitno nekaj narobe z romsko skupnostjo pri nas, ne z nami," ugiba župan Simončič, ki pravi, da v Občini sicer složno sobivajo z vsemi narodnostmi.
Dodaja, da so v Šentjerneju nekoč tudi z Romi normalno sobivali, a da so v zadnjih 30, 40 letih romsko nasilje, samovšečnost in drznost presegli vse meje. Dodaja, da je možnosti tudi za Rome dovolj, tudi delovnih mest, a da razen izjem, nihče ne hodi v službo.
Od vlade župan Simončič pričakuje, da bo probleme rešila, saj se boji, da bi se podobne tragedije lahko ponavljale. "Odstop dveh ministrov ni rešitev. Jaz tej vladi ne očitam, da je kriva za romsko problematiko, vendar jo mora reševati. Tako kot bi jih morale predhodne in tudi naslednje vlade," opozarja župan Simončič.
