Robert Golob
Ponedeljek, 27. 10. 2025, 16.09
3 ure, 20 minut
Odvetnik Kovačič Mlinar: Strožje kazni niso dolgoročna rešitev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,98
Odvetnik in specialist za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar je prepričan, da z zaostrovanjem kazenske zakonodaje ni mogoče reševati nečesa, kar se je 30 let zanemarjalo.
Potem ko je Slovenijo pretresel smrtonosen napad v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar, je premier Robert Golob napovedal spremembe na področju policije, sociale in sodstva. Med drugim vlada namerava zaostriti kaznovalno politiko za nasilna dejanja, govora je o poostritvi represivne zakonodaje, za kar, po besedah Goloba, v trenutni zakonodaji še ni poskrbljeno. Odvetnik in specialist za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar pa meni, da trenutna zakonodaja že določa vse potrebne instrumente za kaznovanje storilcev povratnikov. Sam zato rešitve ne vidi v zaostrovanju obstoječe kazenske zakonodaje, pač pa v samem preprečevanju kaznivih dejanj, pri čemer ima ključno vlogo policija.
Storilca, 21-letnega pripadnika romske skupnosti, ki je 48-letnemu Alešu Šutarju zadal smrtonosen udarec, je policija po napadu aretirala, danes pa je stopil pred preiskovalnega sodnika. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo za povzročitev posebno hude telesne poškodbe s posledico smrti, za kar je zagrožena kazen od 5 do 15 let zaporne kazni. Policisti so sicer že v nedeljo razkrili, da so ga kot mladoletnika že obravnavali, in sicer zaradi kaznivega dejanja nasilništva in spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let.
Po jutrišnji seji vlade v Novem mestu bo predsednik vlade Robert Golob predstavil predlagane spremembe zakonodaje.
Predsednik vlade Robert Golob je po tragičnem dogodku že napovedal spremembo zakonodaje, k čemur je pozval tudi novomeški župan Gregor Macedoni. Vlada želi zaostriti kaznovalno politiko za nasilna dejanja. Zaostriti nameravajo represivno zakonodajo, za kar, po besedah Goloba, v trenutni zakonodaji še ni poskrbljeno.
Da je zakonodaja pri nas učinkovita in že določa vse potrebne instrumente za storilce povratnike, pa meni odvetnik in specialist za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar.
"Obstaja določba, da se storilcu, ki večkrat ponovi kaznivo dejanje in je, kot pravimo temu ponovitveno nevaren, odredi policijsko pridržanje in nato pripor. Kazni za takšna kazniva dejanja, kot smo mu priča v tem primeru, so kar visoke. Temu 21-letniku grozi do 15 let zapora," pojasni Kovačič Mlinar.
Kot pravi, je represije dovolj, kaznovalna politika pa se iz leta v leto zaostruje: "Statistika kaže, da sodišča izrekajo vse manj pogojnih obsodb, vse več pa je zapornih kazni. 87 odstotkov sodb je obsodilnih."
Ključno vlogo ima policija
Sogovornik je prepričan, da z zaostrovanjem kazenske zakonodaje ni mogoče reševati nečesa, kar se je 30 let zanemarjalo. "Naši zapori so polni kot še nikoli, počutimo pa se vse manj varni. Zvišati kazni in za vse odrediti pripor je zelo enostavna rešitev, dvomim pa, da je lahko dolgoročna," razmišlja Kovačič Mlinar.
Poudari, da gre tukaj za specifično populacijo s specifičnimi problemi. Rešitev zanje vidi v samem preprečevanju kaznivih dejanj, pri čemer ima ključno vlogo policija. "Kazniva dejanja je treba ustrezno preprečiti, preden do njih sploh pride. To dosežemo z večjo prisotnostjo policije na ulicah in v romskih naseljih ter s hitrejšim reakcijskim časom policije," meni sogovornik. Bistvena je tudi socializacija Romov in njihovo vključevanje v izobraževalni sistem ter spremembe v politiki socialnih transferjev.
Kovačič Mlinar: Romska skupnost bi se lahko odzvala na način, ki nikomur ne bo všeč
Možnosti za izboljšanje obstajajo na področju prekrškovne zakonodaje, kjer sankcije, ki jih trenutno določa, pri pripadnikih romske skupnosti niso učinkovite. "Za prekrške, kot so vožnja brez vozniškega dovoljenja, drugi prometni prekrški in kršenje javnega reda in miru so zagrožene globe, ki se jih pri Romih ne da izterjati. Te sankcije niso učinkovite in treba bi bilo razmisliti, ali tukaj obstaja možnost spremembe zakonodaje in zagroženih sankcij," pojasni Kovačič Mlinar.
"Slovenija je kljub vsemu varna država, a vedeti moramo, da je na Dolenjskem romska problematika prisotna že 30 let. Če v tem času ni bilo storjenega nič, zdaj bomo pa čez noč začeli probleme reševati z zaostritvijo zakonodaje, se zna zgoditi, da se bo tudi romska skupnost odzvala na način, ki nikomur ne bo všeč, napetosti pa se bodo samo še stopnjevale. Spremembe so potrebne, ampak predvsem v delovanju policije," sklene Kovačič Mlinar.
