Četrtek, 10. 10. 2024, 16.52
2 meseca, 1 teden
Vlada izdala odlok o zaostrenih varnostnih razmerah v zaporih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
Izdajo odloka o zaostrenih varnostnih razmerah v zaporih zaradi prezasedenosti je vladi predlagala Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Vlada je izdala odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Odlok predvideva tudi možnost začasne prekinitve prestajanja zaporne kazni.
Pravno podlago, da sprejme odlok za začasne ukrepe v zaporih v primeru zaostrenih varnostnih razmer zaradi prezasedenosti, vladi daje novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki jo je DZ sprejel septembra. Dosežen mora biti eden od dveh kriterijev, trenutno sta izpolnjena oba. Prvi določa, da mora biti zasedenost v zaporih večja od 120 odstotkov, trenutno znaša več kot 140 odstotkov. Drugi določa, da mora delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista doseči 2,5, trenutno znaša 3,5.
Na pomoč nekdanji pravosodni policisti, možna tudi prekinitev zaporne kazni
Izmed nabora treh ukrepov, ki jih predvideva novela zakona, je vlada z odlokom na predlog uprave za izvrševanje kazenskih sankcij določila dva. Po prvem bodo ob prehodnem soglasju opravljanje del in nalog pravosodnih policistov prevzeli posamezniki, ki so v preteklosti delali kot pravosodni policisti.
Drugi ukrep pa predvideva možnost začasne prekinitve zaporne kazni. Čas prekinitve se obsojencu ne šteje v čas prestajanja kazni. To pomeni, da se morajo po izteku ukrepa vrniti v zapor, je poudarila ministrica Katič.
Prekinitev bo mogoča, če za to ne obstajajo varnostni zadržki. Pri presoji bodo po besedah ministrice upoštevali vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja zaporne kazni. Med njimi je naštela osebnost obsojenca, njegovo varnostno oceno, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsto in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo to kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, ter način nastopa kazni in morebitne odprte kazenske postopke.
Prekinitev prestajanja kazni zapora je institut, ki ga omogoča že veljavna zakonodaja, je pojasnila. Tako je bilo denimo v obdobju epidemije covida-19 prekinjenih približno 200 zapornih kazni, v nobenem primeru pa institut ni zlorabljen. Trenutno so evidentirali okoli 30 oseb, ki bi lahko izpolnjevale pogoje za prekinitev kazni.
"Moram pa povedati, da tudi zaprte osebe niso navdušene nad tem, ker bi si želele tudi čim prej prestati celotno zaporno kazen, da se vrnejo med nas, v družbo, in živijo normalno naprej," je pojasnila Katič.
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij bo po zagotovilih ministrice stanje spremljala in mesečno poročala, nato pa ministrstvu za pravosodje in vladi predlagala nadaljnje ukrepe.
Iz zapora na Povšetovi v nov zapor drugo leto
Na vprašanje glede sistemskih ukrepov pa je odgovorila, da upa, da bodo lahko zapornike iz zapora na Povšetovi že prihodnjo jesen preselili v nov zapor z večjimi kapacitetami v ljubljanskih Dobrunjah. Upa, da bodo danes sprejeti ukrepi in plačna reforma prinesli zaposlitve dodatnih pravosodnih policistov. Upa tudi, da bo EU sprejela primerne ukrepe in se bo število nelegalnih migracij zmanjšalo, pritisk na Evropo pa bo manjši.
"Zagotovo pa je treba v sklopu tega pogledati tudi, kakšno imamo pri nas kaznovalno pravo, ali so določene kazni previsoke v primerjavi z drugimi ali pa mogoče tudi bistveno odstopajo od tega, kar nam narekuje evropska direktiva," je poudarila.
