SiolNET. Novice Slovenija
1,99

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj so stavbe po Sloveniji danes obarvane vijoličasto? #video

1,99

termometer

rak trebušne slinavke
Tudi občina Domžale je z vijoličasto barvo osvetlila pročelje stavbe občinske uprave. Foto: Metka Prezelj

"Vaša utrujenost ali bolečina v trebuhu je lahko tudi simptom zelo agresivnega raka," danes sporočajo vijoličasto osvetljene stavbe v več kot 50 slovenskih občinah. Gre za ozaveščanje o zelo agresivnem raku trebušne slinavke, pri katerem je izjemno pomembno zgodnje odkrivanje. V Sloveniji vsako leto zboli okoli 400 ljudi, od teh pa jih umre kar 380. Simptomi raka so lahko bolečine v trebuhu, bolečina na sredini hrbta, nepojasnjena izguba teže, zlatenica, izguba apetita, prebavne motnje, sivo blato, temen urin in novonastali diabetes ob normalni telesni teži. Pozorni moramo biti tudi na utrujenost in slabost.

Zbolevajo ljudje obeh spolov in večinoma po 65. letu, a to ni pravilo, obolevajo čedalje mlajši.

"Diagnozo raka trebušne slinavke sem prejela maja 2018. Pred tem me je približno tri mesece po sredini bolel trebuh," pove Anita Hrestak in pokaže na trebuh v predelu pasu.

"A pred tem nisem bila nič bolna, niti prehlajena. Mislila sem, da sem prebolela zgolj trebušno gripo, in sem to odmislila. Čez približno tri mesece me je spet začel boleti trebuh, blato je bilo bolj sivo, urin je bil temen in dobila sem zlatenico, zato sem šla na urgenco. Od tam so me poslali na gastroenterologijo, kjer so odkrili žolčni kamen v velikosti riža. Ker se po odstranitvi kamna stanje ni izboljšalo, so raziskovali naprej in nato postavili diagnozo raka trebušne slinavke," je pojasnila Anita.

"Simptomi niso značilni, zato se moramo poslušati in ne zanemarimo na primer bolečin v trebuhu, kot sem jim jaz," pravi Anita Hrestak, ki je na današnji novinarski konferenci spregovorila o svoji izkušnji z zahrbtno boleznijo. "Simptomi niso značilni, zato se moramo poslušati in ne zanemarimo na primer bolečin v trebuhu, kot sem jim jaz," pravi Anita Hrestak, ki je na današnji novinarski konferenci spregovorila o svoji izkušnji z zahrbtno boleznijo. Foto: Metka Prezelj

Novinarska konferenca oddelka za onkologijo UKC Maribor o raku prostate Novice Rak prostate najpogostejši rak moških

"Ne smemo zanemariti bolečin v trebuhu, kot sem jih jaz"

Po operaciji je prejemala kemoterapije, zadnjo je prejela ob lanskem božiču. "Po tem sem bila v redu, ob koncu letošnjega oktobra pa se je rak vrnil, saj so našli zasevke v jetrih in zdaj spet hodim na kemoterapije," je svojo zgodbo povedala Anita, ki bi danes rada z ozaveščanjem o bolezni pomagala, da bi vsaj kdo od bolnikov do diagnoze prišel prej.

"Simptomi niso značilni, zato se moramo poslušati, ne zanemarimo na primer bolečin v trebuhu, kot sem jih jaz. Pomembno je, da gremo k osebnemu zdravniku in mu poskušamo čim bolj razložiti, kako nas boli. Zdi se mi pomembno tudi, da se o tej bolezni čim več govori, da čim več informacij pride do čim več ljudi," je povedala Anita, ki je bila ob diagnozi stara 40 let in nekaj mesecev.

Največ možnosti imajo bolniki, pri katerih je mogoč kirurški poseg

Najboljše možnosti za uspešno zdravljenje imajo bolniki, pri katerih je mogoč kirurški poseg, a takšnih je ob diagnozi le okoli 20 odstotkov. Kot pri vseh boleznih je namreč tudi tu najpomembnejše zgodnje odkrivanje, saj je takrat, ko se simptomi pokažejo, zelo očitno, največkrat rak že močno napredoval in so možnosti za ozdravitev zelo majhne. Pet let po diagnozi živi le še pet odstotkov ljudi, v povprečju po diagnozi ljudje živijo le še štiri ali šest mesecev. Za to boleznijo vsako leto v Evropi umre in tudi zboli okoli sto tisoč bolnikov.

Pozorni moramo biti na simpotome, saj je ključno zgodnje odkrivanje. Pozorni moramo biti na simpotome, saj je ključno zgodnje odkrivanje. Foto: Metka Prezelj Ljudje zanemarjajo simptome, dokler ni prepozno

Najpogosteje ljudje zanemarjajo simptome, dokler niso ti takšni, da jih ne morejo več prezreti, in se odpravijo k zdravniku, a takrat je pogosto že prepozno za operativen poseg. Rak namreč zelo hitro metastazira, ker je prekrvavljenost tkiva večja, pomembno vlogo pri tem imajo tudi encimi.

Velikokrat gre za zelo neoprijemljive, neopredeljive simptome, kot je nekakšna utrujenost brez posebnega vzroka. Danes smo zaradi načina življenja in stresov utrujeni, a pomembno je, da vemo, da ta bolezen obstaja, da se je incidenca te bolezni v zadnjih 15 letih podvojila, da torej narašča, strokovnjaki se bojijo, da bo število v prihodnjih letih še naraščalo in bo to ena izmed zelo pogostih bolezni, je dejal Borut Štabuc, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na UKC Ljubljana.

Težave niso le pri prepoznavanju, temveč tudi pri odkrivanju

A ni težava le pri prepoznem odhodu k zdravniku. Gre tudi za težave pri odkrivanju. Ultrazvočni pregled ni dovolj občutljiv in pogosto tumor ni viden, ko je manjši od dveh centimetrov, največje možnosti pa ima bolnik, pri katerem je tumor v velikosti enega centimetra, pri dveh je prognoza že zelo slaba.

Tumor je v zgodnjih stadijih, torej takrat, ko je operacija še mogoča, viden šele z računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MRI), ki pokažeta tudi, kako razširjen je tumor lokalno in po telesu. Kirurški poseg je smiseln le, če lahko tumor izrežejo v celoti, zmanjševanje pa lahko naredi še več škode.

Andraž Kopitar Trendi Opozarjanje na raka prostate s slogom: na klasičnih motociklih z gospodi v oblekah #video #foto

Ko je tumor večji od dveh centimetrov, je za ozdravitev zelo malo možnosti

"Dva centimetra je zelo majhna velikost, a ko je tumor večji od dveh centimetrov, je verjetnost, da bo bolnik tudi po radikalnem kirurškem posegu in sistemski kemoterapiji ozdravljen, zelo majhna. Ključno je, da raka odkrijemo, ko je manjši od dveh centimetrov. Žal smo neuspešni, ker se velikokrat ta bolezen pojavlja pri pacientu, ki je videti popolnoma zdrav. Čez noč lahko ugotovimo številne zasevke v jetrih, napredovanje v trebušni votlini – takšnih si želimo čim manj, a žal so bolezenski simptomi neznačilni," je povedal Štabuc.

Če je bolnik primeren za kirurški poseg, temu sledi dopolnilno zdravljenje s kemoterapijo. Metastatsko bolezen zdravijo s kemoterapijo, pogosto pa je potrebno tudi simptomatsko zdravljenje, s katerim preprečujejo ali zmanjšujejo simptome zaradi napredovanja bolezni. Po končanem zdravljenju bolnike spremljajo na tri mesece, po dveh letih na šest.

Vijolična pentlja ozavešča o raku trebušne slinavke. Vijolična pentlja ozavešča o raku trebušne slinavke. Foto: Metka Prezelj

"Zavedati se moramo tudi nevarnostnih dejavnikov"

"Zavedati se moramo nevarnostnih dejavnikov. Prvi dejavnik je kronično vnetje trebušne slinavke, saj tu ta rak mnogo pogosteje vznikne kot drugje. Prav tako pri ljudeh, ki so kadilci, in pri tistih s čezmerno telesno težo.

Na drugi strani pa smo zato, ker so simptomi tako neznačilni, zelo pozorni pri ljudeh, ki imajo nepojasnjeno vnetje trebušne slinavke do starosti petdeset let. Pri teh bolnikih po tem, ko vnetje pozdravimo, naredimo dodatne diagnostične preiskave, kajti veliko je tveganje, da je bil vzrok tega akutnega vnetja začetni karcinom. Vsako leto odkrijemo dva ali tri takšne bolnike, ti pa so potencialno ozdravljivi bolniki.

Zelo smo pozorni na cistične spremembe v trebušni slinavki, te ima okoli 20 odstotkov bolnikov. Večina teh cist je nenevarnih, a vendar so pri okoli petih odstotkih takih bolnikov te ciste nevarne in lahko vodijo v raka, zato jih natančno diagnosticiramo in opredelimo," je to, kako poskušajo raka odkriti prej, pojasnil Štabuc.

SKUPAJ SMO V TEM - Svetovni dan raka trebušne slinavke

[💜 SKUPAJ SMO V TEM 💜] 21.11.2019 - Svetovni dan raka trebušne slinavke, ko se cel svet združeno bori proti najbolj agresivni obliki raka. 💟Združenje EuropaColon Slovenija začenja dveletno vseslovensko kampanjo ozaveščanja, ki smo jo poimenovali Skupaj smo v tem! 💟Cilj kampanje je v naslednjih letih čim več ljudi poučiti o simptomih ene najtežjih in najbolj zahrbtnih onkoloških bolezni, o kateri v širši javnosti zelo malo govorimo. Posledično nanjo nismo dovolj pozorni, kar je tudi delno vzrok za to, da je to rak, ki ima eno najslabših statistik preživetja; pet let po diagnozi živijo le še štirje odstotki obolelih. Naj bo tokratni svetovni dan priložnost, da spregovorimo o raku trebušne slinavke in ga »postavimo na zemljevid! 💟Tudi VI lahko pripomorete pri ozaveščanju na način, da delite pomembne informacije o simptomih te bolezni s svojimi prijatelji, sorodniki in skupaj nam lahko uspe spremeniti trenutno statistko in povečati število ozdravljenih. Za SKUPAJ SMO V TEM namenite vsem ki, so se na kakršen koli način spopadali z to boleznijo VIJOLIČNO SRCE💜 #skupajsmovtem #raktrebusneslinavke #svetovnidan #vijolicna #srce

Objavil/a EuropaColon Slovenija dne Sreda, 20. november 2019

Posebno so pozorni tudi pri ljudeh z novoodkrito sladkorno boleznijo

Še posebno so pozorni pri ljudeh, ki imajo tovrstnega raka v sorodstvu, saj gre tudi za družinsko pogojenost – takšnih je okoli sedem ali osem odstotkov bolnikov. Pod drobnogled vzamejo tudi bolnike z novoodkrito sladkorno boleznijo.

"Sladkorna bolezen je zelo pogosta, vendar moramo, kadar se pojavi po petdesetem letu starosti brez kakšnih drugih posebnih dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen, pomisliti tudi na možnost, da je lahko v trebušni slinavki vzniknil tudi rak. Običajno se sladkorna bolezen pri takih simptomatičnih bolnikih pojavi dve leti prej, preden odkrijemo bolezen," je dejal Štabuc.

Na današnji novinarski konferenci ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke je združenje EuropaColon povabilo govorce, ki so poudarili pomen zgodnjega odkrivanja bolezni. Na današnji novinarski konferenci ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke je združenje EuropaColon povabilo govorce, ki so poudarili pomen zgodnjega odkrivanja bolezni. Foto: Metka Prezelj

Petletno preživetje se po statistikah ni spremenilo, a napredek je vendarle velik

Čeprav je zdravljenje raka v zadnjem desetletju izjemno napredovalo, se je pri raku trebušne slinavke, kjer je bolnikov tudi vsako leto več, nekoliko izboljšalo le dvoletno preživetje.

Zdravniki kljub temu ostajajo optimistični. Z raziskovanjem raka se ukvarjajo številni laboratoriji, zato upajo, da bodo tudi na tem področju prišli do preboja, ki bo omogočil večjo ozdravljivost.

Po statistikah se petletno preživetje slovenskih bolnikov v zadnjih 30 letih ni prav nič spremenilo, pa vendar se vsi, ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolezni, kamor spadajo tudi vsa podporna zdravljenja, ki se izvajajo, zavedajo, da so v tem času naredili velik preskok, je pojasnil Štabuc.

"Pred 20 leti je le dva odstotka ljudi z metastatskim napredovanjem bolezni preživelo eno leto, danes dve leti preživi že okoli petdeset odstotkov bolnikov," je dejal.

Kampanja Skupaj smo v tem! v znamenju vijoličaste

Kampanja Skupaj smo v tem! je obarvana vijoličasto. Na današnji svetovni dan raka trebušne slinavke je po številnih slovenskih občinah svoje pročelje vijoličasto osvetlilo več stavb. Društvo onkoloških bolnikov je poskrbelo, da je vijoličasto obarvan tudi Ljubljanski grad.

Poleg športnice Petre Majdič in glasbenika Aleksandra Mežka je kot ambasador k kampanji pristopil tudi nekdanji in prvi slovenski predsednik Milan Kučan. Na novinarski konferenci je pojasnil, da ga je zahrbtnost hude bolezni pretresla in da tudi sam pozna bolnike, ki se z njo borijo.

"Bil sem pretresen, ko sem izvedel, kako zahrbtna je ta bolezen, koliko naših sodržavljank in sodržavljanov se s to boleznijo bori in kako pozno je mogoče odkriti simptome te hude bolezni. Svarilo, da bodimo pozorni na znamenja, na znamenja, na znake te bolezni, je vsekakor na mestu, zato sem z veseljem sprejel predlog in povabilo, da sodelujem v letošnji kampanji obveščanja in ozaveščanja o tej bolezni Vsi smo skupaj. Toliko bolj, ker je kar nekaj mojih znancev in tudi dobrih prijateljev tistih, ki se s to nevarno boleznijo borijo, in skupaj z njimi sem tudi jaz optimist, da bodo to bolezen premagali. Zanašam se tudi na to, da lahko medicina lahko pomaga takrat, če si pomagamo sami, in toliko bolj potrebno se mi zdi, da smo pozorni na opozorila, o katerih ozavešča tudi ta kampanja," je dejal Milan Kučan.

Bolniki kemoterapije še vedno prejemajo na hodnikih klinike

Ivka Glas iz združenja EcuropaColon Slovenija je ob tej priložnosti opozorila tudi na "nevzdržno stanje" na kliničnem oddelku za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pogoji naj bi bili izjemno slabi tako za bolnike, ki kemoterapije v najbolj občutljivem obdobju prejemajo kar na hodnikih, kot za zaposlene in ob tem izrazila upanje na čimprejšnje izboljšanje prostorskih pogojev.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin