Nedelja, 30. 11. 2025, 4.00
7 ur, 7 minut
Intervju
Stiske naših otrok: "Bi kdo opazil, če me ne bi bilo več?"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
V prvi polovici leta 2025 je TOM telefon obdelal kar 14.892 kontaktov, kar je največ v zadnjih petih letih. Več kot dve tretjini klicateljev so osnovnošolci, stari med deset in 15 let. Najpogostejše teme pogovorov so odnosi z vrstniki in starši, težave v družini, šola, ljubezen ter psihične stiske, med katerimi izstopajo tesnoba, depresija in samomorilne misli. Za mnoge otroke je TOM edini varen prostor, kjer lahko anonimno spregovorijo o svojih težavah – kar 40 odstotkov otrok pred klicem svojih stisk ni zaupalo nikomur.
Vrstniki, družina, šola, psihične težave, nasilje, ljubezen in spolnost so težave, zaradi katerih se mladi v Sloveniji največkrat znajdejo v osebnih stiskah. Letos se je na TOM telefonu, edinem splošnem telefonu za otroke in mladostnike, nadaljeval že lani začet trend povečanja števila kontaktov. Neža Jagodic, ena od strokovnih sodelavcev Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), nam je razkrila najgloblje stiske otrok in mladostnikov ter zakaj jim TOM telefon lahko vedno pomaga. "V stiski ne ostajajte sami. Odgovor je pogovor," sporoča vsem, ki imajo skrbi ali se morda znajdejo v zanje brezizhodnem položaju.
"Otroci in mladostniki pogosto ob težavi ne vidijo izhoda. Potem pa se pogovorimo in to je prvo, kar lahko pomaga. Potem pa naprej, možnosti je veliko" pravi Neža Jagodic, strokovna sodelavka ZPMS.
Neža Jagodic se je ekipi TOM telefona pridružila pred petimi leti. Ob študiju pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je vzporedno študirala še zakonske in družinske študije na Teološki fakulteti."Že kot prostovoljko me je pritegnilo, kaj tu počnejo, s kakšnimi stiskami se otroci obračajo na TOM telefon. Po informativnem sestanku, kjer so nam podrobno predstavili delo, dvoma ni bilo več. Otroci in mladostniki nas poiščejo ne le zaradi najtežjih stisk, temveč tudi zaradi vsakdanjih, razvojnih težav," je povedala.
"Navdušuje me, kakšen vpogled imamo v razmišljanja in občutenja otrok ter da jim lahko pomagamo v anonimnem, varnem prostoru. TOM predstavlja neobsojajoč in varen prostor, kjer lahko o tem, kar jih teži, spregovorijo. Velikokrat je že to, da je tam nekdo, ki posluša, tisto nekaj, kar mladim, ki pokličejo, pomaga, da se razbremenijo."
Število kontaktov TOM je letos zraslo za šest odstotkov in je v absolutnih številkah največje v zadnjih šestih letih.
Do vključno letošnjega septembra so prejeli 19.563 klicev, lani v tem obdobju 18.504. Sem sodijo vsi klici, tudi preizkuševalni, kot so šaljivi klici, klici z izmišljenimi zgodbami ali ko otroci zgolj preizkušajo linijo. Ti predstavljajo okoli 75 odstotkov klicev letno. Svetovalnih klicev so letos zabeležili 3.071 (lani 2.906).
"Tudi če pokličejo in v šali naročijo pico, jih vzamemo resno in se z njimi spoštljivo pogovorimo. Svetovalci so usposobljeni, da se odzovejo tudi na takšne kontakte, saj bo otrok s tem dobil naslednjo izkušnjo, če bo morda v stiski: 'Bili so prijazni in vem, da je tukaj TOM telefon, kjer mi lahko pomagajo'".
Občutek anonimnosti v veliko pomoč
"Na voljo so trije kanali – telefon, klepetalnica in e-svetovanje, kjer delo opravljam tudi sama," je povedala sogovornica. Vsako leto sicer beležijo povečanje vseh kontaktov. Na e-svetovanju in klepetalnici preizkuševalnih kontaktov praktično ni.
"Na omenjena kanala se obračajo otroci in mladostniki s težjimi stiskami – več je psihičnih težav, zaupajo se o nasilju v družini, medvrstniškem nasilju, nasilju na spletu. Na e-svetovanju in klepetalnici preizkuševalnih kontaktov praktično ni. Menimo, da imajo tu večji občutek anonimnosti. Mnogi tu prvič spregovorijo o teh težkih stiskah. Morda je lažje napisati in se zaupati na ta način. Tudi odsotnost glasu jim da morda še večji občutek, da so na nek način skriti."
Včasih si mislim, da bi bilo veliko lažje, če me ne bi bilo. Mislite, da bi kdo opazil?
TOM telefon najpogosteje uporabijo mladi v starostni skupini od 13 do 15 let. Dve tretjini uporabnikov je osnovnošolcev. V podobnem razmerju kličejo tako dečki kot deklice, medtem ko na e-kanalih pomoč v večini poiščejo deklice. Z višanjem starosti pa raste delež mladostnic, ki iščejo pomoč, na primer uporabniki, starejši od 19 let, so v 70 odstotkih dekleta.
Ne vidijo izhoda, misli o samomoru so pogoste
Razlogi, zaradi katerih otroci in mladostniki največkrat pokličejo na pomoč, so težave z vrstniki (21 odstotkov), težave v družini (18 odstotkov), psihične težave (18 odstotkov), šolske težave (11 odstotkov) in ljubezenske stiske (devet odstotkov).
Zakaj nikoli ne morem biti dovolj za fanta/družino/prijatelje? Je sploh še smiselno, da vztrajam? Zakaj še ni bolje?
"Sprašujejo, kaj lahko naredijo zdaj, ali pa si želijo samo z nekom o tem govoriti. Tukaj jih nihče ne obsoja. Nekateri imajo dejansko diagnosticirane duševne težave, so depresivni, se samopoškodujejo. Življenjske izkušnje so jih privedle do tega, da ne vidijo izhoda. Vedeti moramo, da so mladostniki v tem obdobju ranljivejši in manj predvidljivi glede samomorilske ogroženosti. Njihova večja čustvena občutljivost, nihanja v razpoloženju, impulzivno odzivanje na težave in način razmišljanja, ki je pogosto črno-bel in selektiven – vse to zvišuje dejavnike tveganja za samomorilno vedenje. Zelo pogosto lahko razmišljajo o tem, da je samomor edini izhod, ker ne vidijo drugih možnosti. Na začetku zato želimo vedeti, kaj se z njimi dogaja, kaj vse se dogaja v njihovem življenju, da se trenutno tako počutijo. Želimo jim tudi dati vedeti, da verjamemo, da so utrujeni od vsega – da je njihova situacija trenutno težka, a da obstajajo tudi druge možnosti, kjer si lahko odpočijejo na nek način," je izkušnje z mladimi opisala Jagodic.
"Iščemo, kaj je tisto, kar jim pomaga, kaj je tisto, zaradi česar pa kljub vsemu vztrajajo. Kaj je tisto, zaradi česar zjutraj vstanejo in zdržijo ves dan. Čeprav jim je težko, pa smo veseli, da so poiskali pomoč."
Odziv: Res mi nekaj pomeni, da si nekdo vzame čas.
Resna krizna situacija: spolne zlorabe na spletu
Na vprašanje Jagodic, kdaj ji je bilo pri njenem delu najtežje, se je spomnila primera izpred okoli treh let.
"Mladostniki se na spletno klepetalnico in e-pošto obračajo s težjimi stiskami. Več je psihičnih težav, težav o nasilju v družini, medvrstniškem nasilju in nasilju na spletu. Tudi samomorilnih kontaktov je na teh dveh kanalih več."
Začelo se je z intimno fotografijo dekleta na spletu, zaradi katere jo je nek fant začel izsiljevati z intimnimi posnetki. Dekle je v upanju, da se bo z novim posnetkom izsiljevanje končalo, to zahtevo izpolnilo. Potem pa se je to le še stopnjevalo in prešlo v večje zahteve, na koncu v zahtevo za spolni odnos.
"V tej situaciji je bilo treba zelo hitro ukrepati ... Osebno so mogoče res najtežje prav spolne zlorabe, ali na spletu ali v živem okolju. Najtežje mi je pri takih stiskah, ko je prisotnih toliko težkih občutkov, ko ima žrtev občutek, da je sama kriva, da je sama vse sprožila. Tu pa je zelo pomembno, da se taka oseba v stiski obrne po pomoč in se ji ustrezno pomaga."
Deset tisoč anonimnih zapisov
Zanimivi so tudi rezultati vseslovenske akcije Tom potuje, otroke obiskuje iz leta 2022, v kateri so učence pozvali, naj zaupajo, o katerih temah si ne upajo oziroma se ne morejo pogovarjati s svojimi starši ali drugimi odraslimi osebami. Takih je bilo kar 95 odstotkov učencev, tudi če zberejo pogum in spregovorijo, se pogosto ne počutijo slišane ali razumljene.
Mene zanima kaj o seksu ali kako poteka menstruacija, samo si ne upam vprašati mame.
Med petimi odstotki učencev, ki težav nimajo oziroma lahko svoje težave delijo in rešujejo s starši, pa izstopa stavek enega od učencev, ki je napisal: "Ali je prav, da nimam težav?" Stavek nas opomni, da je enako pomembno kot o stiskah spregovoriti tudi o tem, kaj nas osrečuje, veseli, kaj nam veliko pomeni, kdaj se dobro počutimo, kaj je zaupanje, kaj je pravo prijateljstvo, kdaj smo radi del razredne skupnosti, kdaj se imamo v družini lepo, je še izpostavila Jagodic.
Zakaj je biti debel ena najhujših stvari med vrstniki?
Ali je normalno, da kot hčerka počasi ne zaupaš več svoji mami?
Odgovor je pogovor
"Tukaj sva, da se samo pogovarjava, neobremenjujoče," na TOM telefonu pogosto odgovorijo uporabniku na drugi strani. "Ne boste verjeli, kako velikokrat pogovor odtehta svoje. Pogosto nam rečejo: 'Samo da me je nekdo danes poslušal, mi je toliko pomenilo,'" je povedala Jagodic.
Odziv: Vaše sporočilo mi je dalo pogum in občutek, da mogoče res nisem sama. Hvala, ker ste me poslušali in mi tako lepo svetovali.
Bistvo je, da otroci in mladostniki s pogovorom prejmejo pozitivno izkušnjo, da skušajo skozi pogovor morda najti osebo v svojem okolju, ki bi jim lahko pomagala, ali pa jih, odvisno od težave, napotijo naprej, velikokrat na strokovno pomoč, je še pojasnila sogovornica.
"Včasih kdo pokliče tudi večkrat. Včasih potrebujejo več stika, da smo malo dlje z njimi, da se opogumijo in naredijo naslednji korak. Včasih napišejo, kaj vse je narobe, in si dopisujemo. Dogovorimo se, da se bo o tem pogovoril z določeno osebo v svoji bližini in sledi vprašanje: 'Ampak ne vem, kako naj tej osebi to povem?' Svetovalec mu odgovori: 'Ampak nam is tako lepo povedal, kako se počutiš. Takoj sem razumel, kaj doživljaš. Mogoče lahko pri tej osebi samo ponoviš, kar si tukaj napisal.' ... Veste, otrokom s pogovorom pomagamo, da se premaknejo s položaja nemoči, brezupa in zmedenosti na točko, ker se začnejo umirjati, črpati iz lastnih virov, vzpostavljati realnejši pogled na svojo situacijo in se opremijo s konkretnim načrtom pomoči."
Vedno, ko imam slabo oceno, bo mama jezna in bo kričala, jaz pa sem žalosten.
Kako lahko svojim staršem povem o svoji spolni usmerjenosti?
Otrokom in mladostnikom svetujejo, da lahko pomoč poiščejo tudi v šolski svetovalni službi, če gre za hujše psihične težave v ustreznih zdravstvenih institucijah. Zaradi nasilja v družini na policiji, centrih za socialno delo. Ena od možnosti so tudi centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, lahko pa tudi osebni zdravnik.
Včasih ekipa TOM ukrepa tudi sama, če gre za resnejši incident, kot so grožnje, da bo nekdo škodoval nekomu tretjemu ali storil nepopravljivo dejanje.
"Na TOM pa odpiramo tudi teme, o katerih se ne morejo pogovarjati s svojimi vrstniki, na primer o spolnosti, telesnem razvoju. Fantje so tu še nekoliko bolj zapostavljeni kot dekleta. Veliko stigme je še okoli spolnosti. Zanimivo pa je tudi, da v tem času še vedno ni dovolj prostora doma, kjer bi lahko o tem odkrito govorili in se pogovorili s starši."
Kaj narediti, če te sošolka otipava?
Dragi Tom, mene zelo skrbi glede spolnosti. Zelo sem firbčen, kakšno občutje je med spolnostjo.
Zakaj mi gre spolni organ v levo?
Pokličejo tudi prvošolčki
Glede težav z vrstniki, težav v šoli, spolnosti in glede zasvojenosti se na TOM telefon v večjem deležu obračajo dečki, medtem ko dekleta v večjem deležu pomoč poiščejo v primeru družinskih težav, psihičnih stisk in samomorilnosti.
Podatki kažejo tudi, kako se glede na starost razlikujejo teme: največ otrok in mladostnikov, starih med šest in 14 let, pokličejo zaradi težav v odnosih z vrstniki (27 odstotkov). Psihične stiske so najpogostejše med starimi od 15 do 18 let (21 odstotkov) in pri mladih, starejših od 19 let, kjer ta delež doseže 25 odstotkov. Zanimivo je, da težave v družini bistveno ne prevladujejo pri nobeni starostni skupini in je to tema, ki je za vse starostne skupine praktično enako pomembna.
Epidemija razgrnila ogromne spremembe v temah, vsak 13. kontakt povezan s samomorom
Če so bile med najpogostejšimi temami pred obdobjem epidemije covida-19 v Sloveniji vprašanja, povezana z vrstniki (odnosi s prijatelji, sošolci), ljubeznijo (zaljubljenost, razhod, kako osvojiti koga), telesnim razvojem in spolnostjo (menstruacija, nosečnost, zaščita, spolni odnos), šolo (pritiski po uspešnosti, slabe ocene), težave v družini (disfunkcinalni odnosi, nasilje, ločitev) in že takrat opažen trend rasti težav v duševnem zdravju, so v času epidemije te teme stopile v ozadje.
V ospredje pa so stopile predvsem stiske, povezane z duševnim zdravjem, kot so tesnoba, depresija, samopoškodovanje, samomorilne misli in odnosi v družini. Trend največje rasti, ki so jih na TOM telefonu prejeli v letih 2020 in 2021, je bila samomorilna tematika – ali je uporabnik razmišljal, že načrtuje samomor ali ga je že poskušal narediti. Pred epidemijo je samomorilno tematiko zabeležil vsak 60. kontakt, v obdobju epidemije je bil na to temo vezan vsak 13. kontakt.
Ali je normalno, da se pri 13 letih režem, samopoškodujem? Ali je v redu, da tega nikomur ne povem?
Se je pa med epidemijo na sploh zmanjšalo število kontaktov, predvsem na račun zmanjšanja preizkuševalnih klicev, tudi zaradi ukrepov za preprečevanje virusa, ki so preprečili medvrstniško druženje. Je pa v koronskem obdobju izstopala značilnost, da je TOM telefon poklicalo več starejših mladostnikov, predvsem študentov, ki so med epidemijo ostali precej spregledani.
Po epidemiji so se stvari začele vračati v stare okvire – če so med epidemijo v ozadje stopili kontakti, povezani z vrstniki, so se po epidemiji vrnili na prvo mesto, je še povedala Neža Jagodic.
Še vedno na visokih vrednostih vztrajajo stiske, povezane z duševnim zdravjem, ki si skupaj s stiskami, povezanimi z odnosi v družini, delijo drugo mesto. Vsak peti kontakt otroka se tako nanaša na psihične težave, kot so depresija, samomorilne misli, anksioznost, samopoškodovanje in samomorilno vedenje.
Več kot 130 svetovalcev – a tudi oni so samo ljudje
Nacionalno mrežo TOM telefona, ki je pred kratkim obeležil 35 let delovanja, sestavlja devet svetovalnih skupin v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Slovenskih Konjicah, Velenju, Krškem, Idriji, Ajdovščini in Tolminu. Vsi svetovalci so prostovoljci, ki se pred samostojnim delom udeležijo izobraževanja in usposabljanja.
"Otrok lahko pokliče praktično iz kateregakoli dela Slovenije in se bo nekdo javil. Da, čeprav smo strokovno usposobljeni, je včasih težko tudi za nas, normalno, saj nismo roboti. Svetovalcem je v podporo strokovna služba ob izjemno težki situaciji, na rednih mesečnih supervizijah pa o pogovorih, ki so bili za nas težki ali pa so se nas na kakšen način posebej dotaknili, tudi debatiramo. Tudi timu strokovne službe, katere del sem, je včasih težko. Za vsak težji primer imamo krizne time in tudi strokovna služba ima redno mesečno supervizijo. Tako delimo izkušnje," je še razložila Jagodic.
Prostovoljci, predvsem dolgotrajni, so vedno dobrodošli, je še povedala Jagodic. "Ker gre za specifično obliko dela, si res želimo, da z nami ostanejo dlje. Šele po kakšnem letu dobiš res dober občutek, kaj vse se dogaja na TOM telefonu. Težje stvari postanejo bolj jasne. S ponosom pa povem, da je najdaljši staž pri nas 32 let, kar nekaj prostovoljcev pa je tu že okoli 20 in 30 let."
Odziv: hvala tebi in vsem na TOM telefonu. Sem potrebovala samo malo spodbudnih besed, zdaj se počutim pripravljeno.
