Četrtek, 21. 1. 2021, 10.09
3 leta, 11 mesecev
Nepravilnosti pri cepljenju: cepili družinske člane, partnerje in prijatelje zaposlenih
V Sloveniji so v sredo ob 11.599 hitrih testih in PCR-testih potrdili 1.445 okužb z novim koronavirusom. Ob 4.813 PCR-testih so potrdili 1.166 okuženih oziroma 24,2 odstotka. S hitrimi testi so testirali 6.786 ljudi, pozitivnih jih je bilo 279 oziroma 4,1 odstotka. Včeraj so potrdili 253 okužb manj kot dan prej, ko so jih potrdili 1.698. Umrlo je 27 bolnikov s covid-19, skupaj že 3.284. Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je na vladni novinarski konferenci pojasnila, da so inšpektorji pri cepljenju proti covid-19 ugotovili, da sta bila dva odstotka cepiva uporabljena v nasprotju s strategijo cepljenja (297 odmerkov mimo vrste). Največ nepravilnosti naj bi pri cepljenju mimo vrste ugotovili na Onkološkem inštitutu Ljubljana, nekaj pa tudi v zdravstvenih domovih Velenje, Grosuplje in Domžale ter v splošnih bolnišnicah Jesenice in Nova Gorica.
V slovenskih bolnišnicah se zdravi 1.159 bolnikov z boleznijo covid-19, od tega 183 na intenzivni negi. V domačo oskrbo je bilo odpuščenih 95 ljudi, sto pa so jih sprejeli. Po podatkih sledilnika za covid-19 je trenutno 19.636 aktivnih primerov okužbe oziroma šest odstotkov manj kot dan prej. Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb na dan znaša 1.225, to povprečje se je znižalo za 102, kažejo podatki vlade.
Največ novih okužb so včeraj potrdili v naslednjih občinah: Ajdovščina (21), Brežice (32), Celje (33), Domžale (26), Koper (46), Krško (29), Murska Sobota (25), Nova Gorica (33), Novo mesto (58), Ljubljana (176) in Maribor (75). V ljubljanskem kliničnem centru so imeli danes zjutraj 305 bolnikov z boleznijo covid-19, kar je sedem manj kot dan prej. Od teh jih je 51 potrebovalo intenzivno terapijo. Do zdaj je bilo s cepivom proti covid-19 cepljenih 47.931 ljudi.
Največ novih okužb še vedno v Posavju
V zadnjih sedmih dneh se je z novim koronavirusom okužilo povprečno 424 ljudi na sto tisoč prebivalcev. Po številu novookuženih je na prvem mestu še vedno posavska statistična regija s 635,7 na sto tisoč prebivalcev v zadnjih sedmih dneh, sledijo goriška regija (518,5), jugovzhodna Slovenija (481,3), pomurska (450,2), zasavska (442,7), savinjska (430,8), in primorsko-notranjska regija (425,7), ostale regije so pod slovenskim povprečjem. Sedemdnevno povprečje števila potrjenih primerov okužb je največje v osrednjeslovenski regiji (292,6), sledita podravska (171,7) in savinjska regija (152,6). Najmanj potrjenih primerov so v zadnjem tednu zabeležili v primorsko-notranjski (30,1) in koroški regiji (30,9).
Potza: Dva odstotka cepiva uporabljena v nasprotju s strategijo
Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je na vladni novinarski konferenci povedala, da so bili zdravstveni inšpektorji ta konec tedna prisotni na 15 izletniških lokacijah po državi. Večjih nepravilnosti glede upoštevanja ukrepov niso zaznali, izrekli so samo nekaj opozoril. Prioriteta zdravstvenega inšpektorata je po njenih besedah v zadnjem obdobju tudi nadzor nad cepljenjem proti covid-19. Prvi nadzori so bili 13. januarja opravljeni v 20 cepilnih centrih po državi, in sicer v 15 bolnišnicah in šestih zdravstvenih domovih, pa tudi na ljubljanskem onkološkem inštitutu.
V okviru 21 nadzorov so inšpektorji po besedah Potze ugotovili, da so cepilna mesta skupaj prejela 13.055 odmerkov cepiva, skupno število cepljenih oseb pa je bilo 14.441. 297 odmerkov cepiva oziroma dva odstotka cepiva so izvajalci uporabili v nasprotju s strategijo, ki pri cepljenju proti covid-19 določa prednostne skupine. Do 30. decembra lani je bilo iz posamezne viale pridobljenih pet odmerkov cepiva, od 31. decembra lani pa so lahko izvajalci pridobili šest odmerkov cepiva. Od 20. januarja je šesti odmerek iz viale postal obveznost, je pojasnila Potza.
Inšpektorji so pri cepljenju proti bolezni covid-19 zaznali več nepravilnosti.
Vnosi podatkov cepljenja v register so bili pri 86 izvajalcih cepljenja nepopolni. Pri šestih zavezancih so ugotovili neskladnosti, saj so cepili v nasprotju s strategijo. "Večinoma so cepili osebe, ki niso sodile v prednostne skupine, na primer sorodnike, partnerje in prijatelje. Te osebe so bile praviloma cepljene z dodatno pridobljenimi odmerki cepiva, torej v primerih, ko je bilo iz posamezne viale pridobljenih šest odmerkov, in to pred 20. januarjem, odkar velja obveznost pridobivanja šestega odmerka cepiva," je dejala Potza.
Največ cepljenj mimo vrste na Onkološkem inštitutu Ljubljana
Največ cepljenj mimo vrste je bilo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (233), ostale pa še v zdravstvenih domovih Velenje, Grosuplje in Domžale ter v splošnih bolnišnicah Jesenice in Nova Gorica, niso pa po njenih besedah izvedli nadzora na ljubljanski medicinski fakulteti, kjer so za STA priznali, da so cepili tudi druge, ne le svojih zaposlenih. Kot je dejala Potza, medicinske fakultete ni med cepilnimi mesti, novinarsko vprašanje glede medicinske fakultete pa je vzela kot prijavo za nadzor.
Inšpekcijski postopki, ki so jih izvedli ta teden, po besedah Potze še potekajo. V tem tednu so inšpektorji do vključno včerajšnjega dne pregledali še 15 cepilnih mest, in sicer dve bolnišnici in 13 zdravstvenih domov. "Pri treh izvajalcih je bilo ugotovljeno, da so cepili tudi družinske člane svojih zaposlenih oziroma posameznike, ki skladno s strategijo v prvi fazi do cepljenja niso upravičeni," je poudarila Potza.
Nekateri zdravstveni zavodi zavračajo očitke o cepljenju mimo strategije
V zdravstvenih zavodih, kjer je zdravstveni inšpektorat ugotovil, da so proti covid-19 cepili mimo sprejete strategije cepljenja, razlog za to vidijo večinoma v tem, da do izvedbe cepljenja niso dobili navodil, kako ravnati s šestim odmerkom v steklenički cepiva. Nekateri očitke, da so ravnali v nasprotju s strategijo, zavračajo.
Na onkološkem inštitutu trdijo, da so vse naročene in prejete odmerke cepiva proti covidu-19 porabili za svoje zaposlene. Ker pa so iz stekleničk uspeli pridobiti šesti odmerek, ga niso zavrgli, saj bi bilo to strokovno sporno, ampak so dali možnost cepljenja najožjim sorodnikom zaposlenih, pri čimer so upoštevali nacionalno strategijo cepljenja. "Po mnenju stroke je onkološki inštitut v epidemiji covida-19 izredno ranljiva inštitucija zaradi narave bolezni in zdravljenja naših bolnikov. Poleg tega po naših dosedanjih podatkih večina okužb zaposlenih prihaja iz njihovega domačega okolja, za kar je njihova zaščita izredno pomembna," so zapisali v odzivu na ugotovitve poročilo zdravstvenega inšpektorata vladi.
Opozorili so tudi, da so jih zdravstveni inšpektorji obiskali 13. januarja, a nepravilnosti niso našli. Pozneje jih je inšpektorat pozval k dodatnim pojasnilom, ki so jih tudi poslali. "Druge odločbe od inšpektorata do danes še nismo prejeli, zato nas neprijetno presenečajo medijska poročanja in novinarska vprašanja o ugotovitvah, še preden smo o tem obveščeni", je zapisala strokovna direktorica inštituta Irena Oblak. Glede na zapisano v medijih pa so poudarili, da je interpretacija številk in porabe cepiva netočna in zavajajoča. Dodali so, da so na OI celoten postopek organizacije cepljenja "vodili zelo transparento in po našem mnenju nepravilnosti ni bilo".
Tudi direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik je za STA zavrnil, da bi cepili mimo strategije cepljenja. Kot je pojasnil, so ob prvem cepljenju imeli navodilo, da se šesti odmerek iz stekleničke cepiv ne uporablja, a so se vseeno odločili, da ga uporabijo. Dodaja, da se je v prvih dveh cepilnih dneh tudi naročeno število prijavljenih za cepljenje spreminjalo.
Glede ugotovitve inšpekcije o 25 cepljenjih mimo seznama je pojasnil, da je med njimi 22 starejših od 60 let, trije pa so mlajši. Od tretjega cepilnega dne, ko so v ZD Velenje sami poklicali 10.000 ljudi, starejših od 60 let, imajo vse razporede natančno pripravljene in vsako dozo porabljajo v skladu s strategijo, pri čemer imajo prednost starejši.
V Splošni bolnišnici Jesenice, kjer so inšpektorji ugotovili 10 cepljenj mimo strategije, so za STA pojasnili, da k cepljenju vabijo zaposlene po naprej pripravljenem razporedu. Če se posamezniki na to ne odzovejo, kličejo zaposlene iz cepilnega seznama, predvidenega za drug termin cepljenja. To se jim je zgodilo tudi v začetku januarja, zato so k cepljenju povabili dosegljive kandidate, ki so izrazili vnaprejšnji interes - in sicer upokojene zdravstvene delavce, zdravstvene delavce drugih ustanov in nekaj svojcev zdravstvenih delavcev. Devet jih je starostnikov s pridruženimi kroničnimi boleznimi, en izmed njih je star 60 let in ima prav tako pomembna kronična obolenja.
Direktorica ZD Grosuplje Štefka Zaviršek pa vzrok za odstopanje od strategije vidi v tem, da ob začetku izvajanja cepljenja niso imeli natančnih navodil glede ravnanja s preostankom pripravljenega cepiva. Na dan cepljenja so dobili obvestilo, da se uporabi šest doz, zato so v kratkem času morali dopolniti seznam vabljenih, pri čemer so bili nekateri neodzivni, drugi niso imeli prevoza in podobno. Ker je klicanje vzelo preveč časa, so cepili tudi posamezne sorodnike zaposlenih, ki so lahko prišli še v času uporabnosti cepiva. Vsi ti so bili kronični bolniki, niso pa bili starejši od 80 let.
Drugi razlog odstopanja pa je premalo natančno razumevanje navodil, da se cepijo samo zdravstveni delavci in sodelavci, ne pa vsi zaposleni v zdravstvenem domu. Zato so cepili tudi tehnično osebje, to so čistilke, hišnika, informatorje, pomočnike na triaži pri vhodu, so dodali.
V Zdravstvenem domu Domžale, kjer naj bi mimo vrste cepili pet ljudi, pa zadeve zaenkrat ne komentirajo, ker so postopki še v teku in niti še niso prejeli pisne odločbe zdravstvenega inšpektorata. (STA)
Zbolelih po cepljenju z drugim odmerkom ne bodo cepili še zdaj
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je danes povedal, da v tem tednu poteka cepljenje z drugim odmerkom cepiva v domovih za starejše. Dejal je, da tistih, ki jim je bila okužba potrjena po prvem odmerku, ne bodo cepili še zdaj, ampak po obdobju, ki ga bodo določili zdravniki. Po besedah ministra cepljenje z drugim odmerkom v domovih za starejše poteka po načrtu, zanimanje zanj pa je enako kot ob cepljenju s prvim odmerkom.
Ob cepljenju s prvim odmerkom je bilo sicer po njegovih besedah v socialnovarstvenih zavodih nekaj zavračanja cepljenja med zaposlenimi, predvsem zaradi napačnih podatkov na družbenih omrežjih. Zavračale so ga predvsem mlajše ženske, ki so se ustrašile nekaterih zavajajočih novic, "zdaj, ko vidijo prave podatke o cepivu in ko vidijo, da ni nekih neželenih stranskih učinkov, pa se po zgledu svojih sodelavcev tudi te odločajo za cepljenje", je dejal na vladni novinarski konferenci. (STA)
29