Sobota, 22. 6. 2019, 14.15
4 leta, 10 mesecev
Parada ponosa letos v znamenju solidarnosti in mobilizacije
V Sloveniji se razraščata sovraštvo in diskriminacija #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,64
87
Boj za enakopravnost in proti diskriminaciji ne more in ne sme biti zgolj boj posamičnih marginaliziranih skupin, temveč boj vseh nas, opozarjajo v Društvu Parada ponosa. Ta je danes v Ljubljani organizirala shod, ki naslavlja družbeni porast sovraštva proti skupnosti LGBTIQ+ in drugim marginaliziranim skupinam. Po navedbah organizatorjev se je shoda udeležilo okoli 2.500 ljudi.
"Priča smo (pre)mnogim primerom izražanja sovraštva, groženj, blatenja, žalitev in kar je podobnih praks, ki so uperjene proti pripadnicam/-kom različnih družbenih skupin. Primeri teh praks nikakor niso nekaj novega, so pa nekaj, kar se v zadnjem časi intenzivira in zavzema vse večji del javnega prostora, s tem pa postaja čedalje bolj vsakdanje in običajno."
S temi besedami na prisotnost ter krepitev kulture sovraštva in različnih oblik diskriminacije opozarjajo v Društvu Parada ponosa, ki je organizirala današnjo Parado ponosa v Ljubljani. Ta nosi jasno politično sporočilo: presezimo kulturo sovraštva!
Današnji dogodek je tako poziv k spoštovanju človekovih pravic in dostojanstvu ter boj za enakopravnost. Minil je v znamenju solidarnosti in mobilizacije vseh, ne le posamičnih marginaliziranih skupin.
Nestrpnost se širi na druge marginalizirane skupine
Kot pravijo v Društvu Parada ponosa, je bila v prejšnjih letih skupnost LGBTIQ+ tista, ki je bila v družbenem prostoru ena izmed primarnih tarč sovražnosti, diskriminacije, negativne stereotipizacije in stigmatizacije, danes pa se ti nestrpni procesi vse bolj močno širijo tudi na druge marginalizirane skupine.
Kot pravijo v Društvu Parada ponosa, je bila v prejšnjih letih skupnost LGBTIQ+ tista, ki je bila v družbenem prostoru ena izmed primarnih tarč sovražnosti, diskriminacije, negativne stereotipizacije in stigmatizacije, danes pa se ti nestrpni procesi vse bolj močno širijo tudi na druge marginalizirane skupine.
"Pravice, ki smo jih večinoma že prevzeli kot samoumevne in nedotakljive, se znova postavljajo pod vprašaj: na shodih, projekcijskih platnih, naslovnicah revij in reklamnih panojih se napada pravica do splava, širita se rasizem in ksenofobija," še pravijo v društvu. Ob tem se srečujemo še z neobstoječimi pravicami, na primer transspolnih in interspolnih oseb, ki so na strani odločevalskih institucij spregledane.
"Posamezniki s položaja moči reproducirajo sovraštvo"
Problematika, ki jo nagovarja današnji dogodek, pa tako ni le porast sovraštva, temveč tudi družbena in politična neodzivnost. Pasivnost namreč sooblikuje diskriminatorno družbo. A ne le to, kot še poudarjajo organizatorji današnjega dogodka, saj smo priča tudi akterjem in akterkam, ki na institucionaliziranih položajih moči "nekaznovano reproducirajo sovraštvo, ozračje strahu, sovraštva in poniževanja".
Vprašanja, ki jih nagovarja parada
Osrednja vprašanja, ki jih v trenutnem družbenem in političnem kontekstu nagovarja letošnja Parada ponosa, so molk, neodzivnost ali nemoč družbenih, političnih in institucionalnih akterjev ob pojavih kulture sovraštva in njenega širjenja na različne marginalizirane skupine, kot so ob osebah LGBTIQ+ begunci, hendikeprirani in drugi. Ob tem med drugim naslavljajo problematiko širjenja sovražnega in diskriminatornega govora, ki postaja vse sprejemljivejši način političnega, družbenega in javnega delovanja.
Jasen poziv društva in današnjega dogodka Parada ponosa je tudi, da ni dovolj le načelna podpora, torej naslavljanje diskriminacije, sovražnega govora, nasilnih dejanj in izključevalnih politik, temveč so potrebna politična, družbena in institucionalna dejanja.
Problematično je tudi vrstniško in drugo nasilje nad mladimi osebami LGBTIQ+. V raziskavi Društva Parada ponosa iz leta 2017, v kateri je sodelovalo 751 oseb, je 40 odstotkov sodelujočih poročalo, da so že doživeli nasilje in diskriminacijo.
Neurejeno je tudi področje pravnega priznanja spola in preostalih pravic transspolnih oseb.
Postopno izboljševanje pravic, a družbeno ozračje vse bolj sovražno
Če lahko v daljšem časovnem obdobju v Sloveniji sicer govorimo o postopnem izboljševanju pravic in vključenosti skupnosti LGBTIQ+, pa se že problematizirano sočasno družbeno ozračje poslabšuje, še pravijo v Društvu Parada ponosa.
Še eno jasno sporočilo društva in dogodka Parada ponosa pa je, da ob izpostavljenih problematikah ni dovolj le načelna podpora, torej naslavljanje diskriminacije, sovražnega govora, nasilnih dejanj in izključevalnih politik, temveč so potrebna politična, družbena in institucionalna dejanja.
Preberite še:
87