Razpis za slovensko pravljico: negativce naj predstavlja tujerodna invazivna vrsta

Pravljica naj bi po besedah izdajatelja spodbujala domoljubje, ustrezati pa mora naslednjim pogojem, navedenim v razpisu:

- Pravljica naj obravnava nevarnosti, ki jih prinašajo multikulturalizem in ilegalne migracije.
- Pravljica mora krepiti narodno zavest in v otroku spodbuditi domoljubje, pripadnost tradicionalni družini, ki je temelj in branik slovenstva.
- Pravljica mora imeti pozitivne junake (otroka/-e, starše, družino) in negativne junake.
- Pravljica naj ima srečen konec ali naj vsaj daje upanje, da pravica in resnica ter narodna zavest, domoljubje in družina na koncu vedno zmagajo.
- Glavni liki so lahko tudi iz že obstoječe slovenske otroške literature oziroma pravljic, ki pa naj v novi dogodivščini zaživijo v skladu z domoljubnimi in družinskimi vrednotami (npr. v smislu: Kekec gre na Kolpo branit mejo ...).
- Dogajanje je lahko postavljeno v čas katerega od slovenskih praznikov (božič ali velika noč).
- Pravljica (če je mišljena kot slikanica za mlajše otroke) ima lahko za glavne osebe tudi poosebljene živali, pri čemer pozitivne junake predstavlja domača živalska vrsta, vsiljivce oziroma negativce pa tujerodna invazivna vrsta.
- Poudarek naj bo na koncu v tem, da je lepo živeti v tradicionalni družini (oče, mama, otroci) in obkrožen s sonarodnjaki/svojo vrsto.

Ko sem prebrala ta razpis, me je kar malo streslo, pravi Ljubica Marjanovič Umek. Foto: Simon Plestenjak Razvojna psihologinja: takega razpisa ne bi smelo biti

Redna profesorica za razvojno psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti Ljubica Marjanovič Umek meni, da takega razpisa ne bi smelo biti. Kot pravi, je treba tudi z otroško literaturo otroke vzgajati v duhu strpnosti, medsebojnega spoštovanja in razumevanja ter sprejemanja različnosti.

"To, da imaš rad domovino, ne pomeni, da sovražiš druge in se proti njim boriš," meni in dodaja, da se po njenem mnenju s tem, da so zdaj že otroci deležni tovrstnih nespremenljivih navodil in celo v pravljicah, dela škoda.

S tem ko bi otroci v roke dobili takšno literaturo, bi delali ravno nasprotno od tega, kar je prav. Spodbujali bi jih k nestrpnosti, k temu, naj ne sprejemajo drugačnosti. Nagovarjali bi jih k uveljavljanju konfliktnega mišljenja in jih učili, da so pomembne samo določene osebe.

"Zdi se mi, da je že v samem razpisu velika količina sovražnega govora," meni Marjanovič-Umkova.

"Ko sem prebrala ta razpis, me je kar malo streslo"

Po njenih besedah ima literatura zelo velik vpliv na otroka in bi ga po njenem mnenju kakovostna literatura tudi morala imeti.

Kot pravi, ima lahko kakovostna literatura dokazano celo večji vpliv na ravni pripovednih struktur in besednjaka kot vsakodnevna komunikacija odrasle osebe z otrokom. Literatura ima zelo močen vpliv na kognitivnem govornem področju, hkrati pa ima zelo velik vpliv prav na področju socializacije, pojasnjuje Marjanovič-Umkova.

"Otroci se vživljajo v junake in junakinje v literaturi, v pravljicah ravno tako kot v realističnih zgodbah in besedilih, in to, da nekdo 'izrabi' pravljico, da pove, kakšni naj bodo pravljični junaki, da tam diferencira na naše in ne naše, ni prav," je kritična Marjanovič-Umkova.

"Ko sem prebrala ta razpis, me je kar malo streslo," nam je še povedala.

Otrok v predšolskem obdobju verjame vsemu napisanemu

Ker ima pisana beseda zelo velik vpliv in moč pri otrocih, si česa takšnega ne bi smeli privoščiti, pravi strokovnjakinja. Še posebno ne zato, ker je to namenjeno otrokom do desetega leta.

"To pomeni, da jim vsebino dobesedno podtikamo takrat, ko oni tega še ne morejo kritično analizirati. Tudi to, da bodo že razumeli, kar bodo hoteli in da bodo slej ko prej s tem soočeni, ni res. Neki mladostnik je pozneje lahko soočen s situacijo, in ker ima vsaj približno oblikovana svoja stališča, je do nekih zadev že lahko kritičen. Otrok v predšolskem obdobju ali na začetku šolanja pa ni, on napisanemu verjame, verjame vsem posredovanim vsebinam, verjame avtoriteti odrasle osebe v najširšem pomenu besede," razlaga strokovnjakinja.

Pižama: Na starših je, da izberejo, kaj bodo brali svojim otrokom

"Pravljice, ki jih starši beremo otrokom, so pomemben gradnik bodoče osebnosti, ki prek njih spoznava ustroj sveta," pravi Boštjan Gorenc - Pižama, avtor in prevajalec mladinske literature in pred leti tudi urednik za mladinsko leposlovje pri založbi Mladinska knjiga.

"Tako da je na starših, da izberejo, kaj bodo brali svojim otrokom. Ali bodo to zgodbe, ki si ne natikajo plašnic, ki poudarjajo strpnost in otroke učijo pristne empatije, ali pa zgodbe, ki poudarjajo egoizem in ljudi razvrščajo v neke namišljene lestvice," dodaja.

Pižama ob obiskih šol otrokom svetuje, naj čim več berejo. "Skozi branje spoznavaš zgodbe in razmišljanje ljudi, ki niso ti in niso nujno kot ti. In ko v življenju naletiš na koga, ki se razlikuje od tebe, se ga ne preplašiš, temveč znaš sprejeti raznolikost in soditi človeka zgolj po dejanjih, ne pa po nekih arbitrarnih kategorijah, na katere se delimo," še meni avtor.

Starši izberejo, kaj bodo brali otroci, meni Boštjan Gorenc - Pižama. "Ali bodo to zgodbe, ki si ne natikajo plašnic, ki poudarjajo strpnost in otroke učijo pristne empatije, ali pa zgodbe, ki poudarjajo egoizem in ljudi razvrščajo v neke namišljene lestvice." Foto: Ana Kovač

Biščak: Pravljica bo zelo primerno božično darilo

Urednik tednika Demokracije in direktor založbe Nova Obzorja, Jože Biščak, ki je avtor razpisa, pravi, da so se za razpis odločili, ker jih je "nemalo staršev in starih staršev spraševalo, kdaj bomo izdali kakšno slovensko domoljubno pravljico, ki bo opozarjala na nevarnosti ilegalnih migracij in multikulturalizma ter krepila narodno zavest slovenstva".

"Ker je torej bilo povpraševanju na trgu, neke sodobne domoljubne pravljice pa v Sloveniji ni, smo se odločili za razpis in z njim bomo zapolnili tržno vrzel na tem področju. In ne bomo samo zapolnili tržne vrzeli, ampak bomo z vsebino zadovoljili tisti odrinjeni krog bralcev, ki v ilegalnih migracijah in multikulturalizmu vidi za Slovenijo grozečo nevarnost," je še zapisal v odgovoru. Kot še dodaja, so prepričani, da imajo tudi ti bralci pravico do literature po svojem okusu.

"Menimo, da bo prispevala k različnosti (mnenj in izražanja) ter obogatila knjižno ponudbo na področju pravljic za mlajše otroke. Ker jo bomo izdali novembra, bo tudi zelo primerno božično darilo," še meni Biščak.

Založba Nova Obzorja je sicer v lasti madžarskega podjetja Ripost in Slovenske demokratske stranke.

Zagovornik: Nekateri želijo spodkopavati medsebojno spoštovanje različnosti

Pri Zagovorniku načela enakosti Republike Slovenije so zapisali, da je dosledno spoštovanje človekovih pravic in svoboščin temelj sobivanja v sodobnih družbah. "Prepoved diskriminacije in načelo enakosti sta bistven del napredka sodobne Evrope."

Diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin, kot sta narodna pripadnost in versko prepričanje, je v skladu z našo zakonodajo ter mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije prepovedana, prav tako pa tudi kakršnokoli napeljevanje, ščuvanje ali hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji, so povedali pri Zagovorniku.

Ugotavljajo tudi, da se "v družbi pojavljajo primeri, s katerimi poskušajo nekateri, velikokrat ob sklicevanju na svobodo govora in mišljenja, spodkopavati medsebojno spoštovanje različnosti" in opozarjajo, da je lahko za navidezno nevtralnimi objavami premišljen načrt, kako družbo razdvajati na podlagi različnih osebnih okoliščin, posledice pa so, kot nas uči zgodovina, vedno tragične, so zapisali.