Sobota, 23. 6. 2018, 18.49
5 let, 10 mesecev
Proti diskriminaciji: parada ponosa krenila po ljubljanskih ulicah #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
32
Ob 18. uri je po ljubljanskih ulicah krenila povorka parade ponosa, s katero se je končal istoimenski festival, ki se je začel 15. junija. Po navedbah organizatorjev se je na Metelkovi, od koder je povorka krenila, zbralo približno 2.500 ljudi. Parada je minila v znamenju pozivov k spoštovanju različnosti in obsodbe vseh vrst strukturne diskriminacije.
"Na žalost živimo v družbi, kjer je parada ponosa še vedno potrebna. Še vedno smo priča homofobnim izpadom, izključevanju, sovražnemu govoru in nasilju," je v nagovoru v sklepnem delu povorke na Novem trgu dejal vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič.
Poudaril je, da ne smemo pristati na to, da so posamezniki in družbene skupine odrinjene na rob le zato, ker so drugačni od večine. Prav zato je po njegovih besedah pomembno, da "vsi skupaj rečemo ne sovraštvu in izključevanju, kličemo k spoštovanju, strpnosti in sprejemanju drugačnosti".
"Slovenija deportira in ilegalizira ljudi, ki ne ustrezajo imaginarnim kriterijem slovenstva"
Kot je ugotavljala predsednica Društva parada ponosa in vodja letošnjega programa Simona Muršec, se slovenska družba žal ne spreminja na bolje. "Slovenija deportira in ilegalizira ljudi, ki ne ustrezajo nekim imaginarnim kriterijem slovenstva. Evropa pa se obdaja z mejami, žicami, zidovi, in sicer tako tistimi fizičnimi kot tistimi mentalnimi," je poudarila.
Zbrane je pozvala, naj skupaj in v solidarnosti vedno znova naslavljajo vse oblike strukturne diskriminacije, rasizem, seksizem in mizoginijo, ksenofobijo in nacionalizem, kapitalizem, diskriminacijo na podlagi telesnih sposobnosti, homofobijo, transfobijo in vse druge oblike zatiranja na podlagi identitete ali osebnih okoliščin.
"To so sistemi in ideologije, ki nas zatirajo, in nobeden zares ne deluje brez soodvisnosti od drugega. Zato je nujno, da so tudi naši boji povezani, solidarni in predvsem intersekcionalni," je dejala.
Osrednja tema prepletenost identitet in osebnih okoliščin
Parada po ulicah prestolnice je vrhunec dogajanja, a mesec ponosa je LGBTIQ+ skupnost zaznamovala z več kot 40 dogodki po vsej državi. Za osrednjo temo so letos izbrali intersekcionalnost oziroma prepletenost identitet in osebnih okoliščin.
Kot so opozorili, so namreč oblike zatiranj, ki so pogosto razumljene kot ločene, v resnici vzajemno soodvisne, po naravi presečne, skupaj pa sestavljajo enoten sistem zatiranja.
V sklepnem delu parade, na kateri je bilo videti številne mavrične zastave in balone, so prebrali tudi poslanico ljubljanskega župana Zorana Jankovića, v kateri je ta poudaril, da je Ljubljana mesto, v katerem se ne govori o sprejemanju enakosti, ampak se enakost dejansko živi.
Prvo parado ponosa pri nas organizirali leta 2001
Prvo parado ponosa so v Sloveniji organizirali leta 2001, in sicer kot odziv na dogodek v enem od ljubljanskih lokalov, kjer tamkajšnji varnostniki vstopa gejevskemu aktivistu niso dovolili, češ da "lokal ni za tako vrsto ljudi".
Kot prvo parado ponosa v svetu sicer štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za promocijo strpnosti.
32