Torek, 11. 5. 2021, 21.15
2 leti, 11 mesecev
"V Sloveniji se imamo preveč super in to je naša težava" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,61
30
"Danes se pogovarjamo o viziji razvoja in kam nas bo ta vodila čez 20 oziroma 30 let. Stvari je treba postaviti v kontekst in trenutne razmere niso tako dramatične. V resnici se imamo v Sloveniji prav super in mogoče je to naša največja težava. Res pa je, da se nam, če bomo gledali le na to in ne bomo tekmovali in se primerjali s svetom, lahko zgodi, da bomo zaostali," je na spletnem pogovoru o debirokratizaciji, ki ga je pripravila Pobuda za družbeno premirje in sodelovanje, poudaril podjetnik Andraž Tori.
"Birokracija je tihi ubijalec podjetništva. Prepričan sem, da je vsak predpis oziroma pogoj dodan zaradi zelo dobrega razloga, ampak na koncu je položaj katastrofalen," pravi Andraž Tori, soustanovitelj podjetja Zemanta in vodja oddelka za podatkovno znanost pri podjetju Outbrain.
World Economic Forum po obsegu birokratskih ovir pri merjenju konkurenčnosti države Slovenijo uvršča na 126. mesto od skupno 141 držav. To zagotovo ni položaj, ki privlači tuje vlagatelje. Veliko pove dejstvo, da imamo v Sloveniji 23 tisoč predpisov, 900 le na področju varstva pri delu, je poudarila moderatorka pogovora Nevenka Črešnar Pergar.
Debirokratizacija ni le en ukrep, je stalen proces
Vse mednarodne agencije, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem držav, pomembno oceno pripišejo učinkovitosti javne uprave oziroma državne administracije, ki je eden od ključnih elementov gospodarske rasti in konkurenčnosti držav.
"Zakon o debirokratizaciji je vlada potrdila, trenutno je v državnem zboru, kjer se pojavljajo različne zahteve, in občutek imam, da opozicija s sprejetjem zakona zavlačuje," je dejal Ivan Simič, predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo, ki je pripravljal predlagane spremembe na področju debirokratizacije.
Izjava Ivana Simiča. Video: Pobuda za družbeno premirje in sodelovanje.
Pri uvajanju novih sprememb vedno obstaja možnost, da bo šlo kaj narobe. Potrebujemo več hrabrih ljudi, ki se ne bojijo prevzeti novih funkcij, ob tem pa uvesti spremembe, je prepričan Simič.
Manj kot se bo država vmešavala, bolj se bomo lahko znašli, je povsem preprosto svoje stališče o birokratskih ovirah opisal Mark Pleško, soustanovitelj in direktor podjetja Cosylab. O polemikah, povezanih z uvedbo socialne kapice, meni, da sta glede na predpostavke, iz katere izhajata oba pogleda, za in proti socialni kapici, ta logična.
Izjava Marka Pleška. Video: Pobuda za družbeno premirje in sodelovanje.
Zakaj je dvig produktivnosti tako zelo pomemben?
Produktivnost ni vse, a dolgoročno je skoraj vse, je z besedami znanega ameriškega ekonomista Paula Krugmana začela Polona Domadenik, profesorica na ekonomski fakulteti in sokoordinatorica načrta za dvig produktivnosti: "Ne govorimo o večji intenziteti dela, o daljšem delovniku, ampak o tem, da lahko dosegamo višjo dodano vrednost na zaposlenega. Iz dodane vrednosti namreč izhajajo plače, plačujejo se davki in prispevki ter dobiček. Vsaka komponenta dodane vrednosti ima svoj smisel. Če želimo imeti visoke plače in zviševati blaginjo, druge rešitve kot pa povišati produktivnost na zaposlenega skoraj ni."
Izjava: Polone Domadenik. Video: Pobuda za družbeno premirje in sodelovanje.
Izgubljena leta priložnosti
Slovenija je na področju produktivnosti izgubila 15 let in s tem se danes spopadamo. To pomeni, da smo, gledano na produktivnost na zaposleno osebo ali na delovno uro, tam, kjer smo bili leta 2004 oziroma leta 2005, pojasni Domadenikova: "V obdobju med letoma 2000 in 2020 je letna rast produktivnosti v Sloveniji v povprečju znašala 1,6 odstotka. A nič še ni izgubljeno. Pogledati moramo, na katerih področjih zaostajamo, in korak za korakom začeti spreminjati stvari."
30