Petek, 7. 5. 2021, 13.34
2 leti, 11 mesecev
"So stvari, o katerih se pametni narodi ne prepirajo, in to je zagotovo ena od njih"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
8
"Danes Slovenci za posel in službe ne tekmujemo samo z Nemci, Italijani ali Poljaki. Tekmujemo tudi z Indijci, Kitajci, skratka s celim svetom. Z milijardami ljudmi v Aziji, ki so pripravljeni vsak dan delati po deset ur in več. Marsikdo od nas pa se pritožuje, če je v petek popoldne še vedno v službi. Digitalizacija je spremenila skorajda vse, podrla je meje med državami in omogočila mnogim, da delajo od kjerkoli za kogarkoli. Slovenija je lahko prav po zaslugi digitalizacije in svojih izjemnih talentov med zmagovalkami globalizacije. A za zdaj temu ni tako, saj v tej tekmi že nekaj časa zaostajamo. So stvari, o katerih se pametni narodi ne prepirajo, in digitalizacija je ena od njih," pogovor začne Mark Boris Andrijanič, ki je pred tedni prevzel vodenje prvega Strateškega sveta za digitalizacijo v zgodovini Slovenije.
Andrijanič ambicij ne skriva. Sloveniji želi pomagati, da v petih letih postane ena od digitalno najbolj razvitih držav v Evropi. Pogovor z Andrijaničem smo opravili ta teden prek Zooma, saj se trenutno nahaja v Oxfordu, kjer sicer z živi z zaročenko iz Indije. Tudi zato, kot pravi sam, pozna iz prve roke željo in motivacijo milijard ljudi po svetu, da si z delom izborijo boljšo prihodnost zase in za svoje družine. In digitalizacija jim je dala prvič v zgodovini orodja, da to lahko storijo.
Zato so digitalne tehnologije ključni vidik razvoja vseh, pri čemer pa Slovenija zaostaja za večino evropskih držav. Evropa kot celota pa zaostaja za ZDA in Kitajsko, opozarja Andrijanič. Slovenija ne lovi le zaostanka za velesilami, ampak tudi primerljivo manjšimi državami, kot so Estonija, Izrael, Irska in pa tudi že Češka.
Kdo je Mark Boris Andrijanič?
Mark Boris Andrijanič je prvič pred slovensko javnost stopil leta 2011 kot vodja organizacije Mreža idej, ki je spodbujala podjetništvo in aktivno državljanstvo med mladimi. Nekaj let kasneje se je zaradi študija odpravil v Oxford, kjer je zaključil magisterij iz javnih politik. Že med študijem se je veliko ukvarjal z vprašanjem gospodarskega razvoja in digitalizacije družbe. V okviru magistrskega študija je bil del mednarodne skupine, ki je svetovala predsedniku afriške države Sierra Leone, kako čim bolj pregledno in učinkovito upravljati z naravnimi bogastvi.
Po povratku iz Afrike se je preselil v Bruselj kot raziskovalec v Centru za evropske študije Wilfrieda Martensa. Po dobrih šestih mesecih dela v prestolnici Evrope, kjer se je ukvarjal z digitalnimi in gospodarskimi politikami EU, je spoznal enega vodilnih ljudi v ameriškem podjetju Uber, ki ga je povabil k sodelovanju. Nekaj mesecev kasneje se je preselil v Varšavo ter pričel delati za Uber, kjer je zaposlen še danes kot direktor za korporativne zadeve v srednji in vzhodni Evropi.
Že dobro leto vodi tudi področje varnosti in zdravja uporabnikov Uberjeve platforme v Evropi, na Bližnjem Vzhodu in v Afriki. Od leta 2017 je štipendist pri Trilateralni komisiji in Atlantskem svetu. Vodi tudi Oxbridge klub Slovenije, ki združuje Slovence, ki so študirali v Oxfordu in Cambridgeu. Diplomiral je na ljubljanski pravni fakulteti, delovne izkušnje pa je nabiral tudi v Washingtonu in Londonu.
V Sloveniji se je v javnosti spet izpostavil v zadnjih letih kot del akademikov, intelektualcev in podjetnikov, ki so z javnimi pismi opozarjali na nujnost preseganja delitev in sodelovanja vseh strani za premagovanje pandemije in razvojni preboj Slovenije.
Življenje v Angliji, potovanja po svetu, dobra plača … zakaj se sploh ukvarjate s Slovenijo?
Slovenija bo vedno moja domovina. To pa je nekaj, kar nima cene. Prav je, da se Slovenci, ki smo odšli v tujino, trudimo prispevati k hitrejšemu razvoju svoje države. Sam imam kar nekaj izkušenj na področju novih tehnologij, razumem digitalizacijo, njene prednosti in izzive. Vse to bom z veseljem delil v okviru Strateškega sveta in širše.
Prepričan sem tudi, da bi moral vsak mlad Slovenec vsaj kakšno leto preživeti v tujini. Takšna izkušnja ti da širino in samostojnost, obenem pa začneš bolj ceniti vse tisto, kar imamo dobrega doma. In tega ni malo. Kot država moramo storiti več, da se mladi tudi vrnejo in izkoristijo svoje potenciale doma.
Mnogi vam očitajo, da ste lobist tuje multinacionalke in da ne bi smeli voditi državnega strateškega sveta.
Nisem nikakršen lobist. Gre za poskus diskreditacije s strani tistih, ki želijo, da se v Sloveniji nič ne spremeni. Takšnih napadov smo žal deležni prav vsi, ki se izpostavimo, da bi kaj premaknili. Vsak, ki me pozna, ve, da mi številne žalitve, ki sem jih deležen zadnje tedne, ne bodo prišle do živega. Za njimi se skrivajo tisti, ki ščitijo svoje stare privilegije in monopole, kar nekaj je pa tudi nevoščljivosti. Za razliko od njih imam čisto vest.
Tudi mnogim drugim članom strateškega sveta se očita, da so sicer direktorji ali pa solastniki podjetij, ki živijo od razvoja digitalnih rešitev za davkoplačevalski denar. Se vam to ne zdi sporno?
Vsi člani delujemo v svetu v lastnem imenu in ne kot predstavniki organizacij. Torej kot Mark in ne kot Uber. Med nami so številni vodilni slovenski podjetniki in inovatorji, ki jim je uspelo na najzahtevnejših tujih trgih. To so ljudje, ki se v praksi srečujejo s problemi, ki jih želimo nasloviti.
Naj tudi poudarim, da smo vsi člani zavezani k strogemu spoštovanju protikorupcijske zakonodaje. Če bo kdo prekršil en sam člen, bo izključen iz sveta. Nikoli ne bomo preferirali posameznega podjetja, prav tako vprašanje platform, kot je denimo Uber, ne bo na našem dnevnem redu. Za konec, nismo organ, ki odloča in deli denar, ampak imamo zgolj posvetovalno vlogo.
Mark Boris Andrijanič vabi državljane, da pošljejo svoje predloge glede digitalizacije Slovenije na elektronski naslov digitalizacija@gov.si.
Kako pa ste izbirali člane sveta?
Iskali smo vodilne strokovnjake na področju digitalnih tehnologij, še posebej tiste, ki imajo bogate izkušnje iz tujine, a hkrati iz prve roke razumejo izzive v Sloveniji. Ponosen sem, da nam je uspelo pritegniti tako širok krog slovenskih raziskovalcev, podjetnikov in inovatorjev, ki pišejo svetovne zgodbe. Naj omenim zgolj Jureta Leskovca iz Stanforda, izjemno podjetnico Majo Mikek iz Celtre in vrhunskega inovatorja Marka Pleška iz Cosylaba. Prav vsi sodelujemo v svetu brezplačno.
V svetu ni nobenih zaposlenih v državi in drugih ljudi, ker se svet naj ne bi ukvarjal le z implementacijo načrtov. Je to dobro ali slabo po vašem mnenju?
To je dobro, saj smo tukaj zato, da ponudimo neobremenjen pogled iz prakse. Naši predlogi bodo praktični in hkrati ambiciozni, saj verjamemo, da ni prav nič nemogoče. Če je uspelo številnim drugim državam, lahko tudi nam. Če se že na začetku obremenjuješ s tem, kje se lahko kaj zatakne, potem nikamor ne prideš. Če bi se ustanovitelja Uberja pred dobrimi desetimi leti pretirano obremenjevala z vsemi potencialnimi ovirami, bi verjetno obupala, še preden bi napisala prvo vrstico kode za aplikacijo, ki jo danes uporablja več kot sto milijonov ljudi po vsem svetu.
Seveda se zavedamo, da dobre ideje same po sebi niso dovolj, ključna bo implementacija. Zato me veseli podpora predsednika vlade in dobro sodelovanje z vsemi ključnimi ministrstvi.
Veliko je govora o tem, kaj je treba še storiti na področju digitalizacije, ampak saj veliko stvari že imamo, samo ljudje jih ne uporabljajo.
Spet paralela iz gospodarstva, tehnološke rešitve morajo biti ne samo uporabne, ampak tudi prijazne do uporabnika. Potrebujemo digitalne rešitve v javni upravi, zdravstvu in drugod, ki bodo ljudem prihranile čas in denar, obenem pa jih bo znal vsakdo uporabljati. Prav nič ne pomaga niti najnaprednejša tehnologija, če se je enostavneje sprehoditi do upravne enote kot pa namestiti digitalno kvalificirano potrdilo. Prav zato smo na prvi seji sveta na sredo dvorane postavili prazen stol, ki je predstavljal državljanko oz. državljana Slovenje. Tukaj smo zaradi nje oz. njega, zato bomo predlagali rešitve, ki bodo hkrati koristne in razumljive vsakomur. Prav tako vabim državljane, da nam pošljejo svoje predloge na elektronski naslov digitalizacija@gov.si.
Do 15. septembra letos morate vladi predstaviti načrt za digitalizacijo. Kaj se bo dogajalo do takrat?
V svetu že pripravljamo prve predloge rešitev na področju digitalizacije javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva. Osredotočamo se na praktične rešitve, ki bi jih državljani lahko občutili že kmalu. Računamo, da bomo prvi paket ukrepov predstavili že pred septembrom. Želimo izboljšati dostop do upravnih in zdravstvenih storitev prek spleta, pripeljati širokopasovni internet v vsak slovenski dom in omogočiti vsem generacijam, da izpopolnijo digitalne veščine. Digitalna neenakost mora postati stvar preteklosti.
Kaj se bo dogajalo po 15. septembru?
Upam, da bomo takrat že v fazi implementacije prvega paketa. Vsekakor pa nameravamo pripraviti še več predlogov, predvsem takšnih, ki so strateške in sistemske narave. Izjemno pomembni bodo ukrepi, namenjeni izboljšanju poslovnega okolja pri nas. Tu bi izpostavil davčno obremenitev dela, ki je med najvišjimi na svetu.
Žal danes Slovenija tudi zato izgublja številne domače IT-talente, za tuje pa že dolgo nismo več zanimivi. Ne moremo graditi digitalne zgodbe o uspehu brez IT-jevcev. Prav zato so rešitve, kot je razvojna kapica, nujne, sicer bodo številni mladi talenti še naprej odhajali v tujino. Če pa nam jih bo uspelo zadržati, potem bodo tukaj zaposlovali, plačevali prispevke in ustvarjali dodano vrednost. To logiko razumejo vse napredne in uspešne države, skrajni čas je, da jo osvojimo tudi mi.
Še enkrat, ideje so odlične, kaj pa izvedba?
Zagotovo, predvsem pri sistemskih rešitvah bosta potrebna čim širši politični konsenz ter pripravljenost javnega sektorja, da se stvari premaknejo. Digitalizacija mora postati stvar nacionalnega interesa, torej nekaj, kar povezuje leve, desne in vse vmes. Če bomo spreminjali smer ob vsaki spremembi vlade, potem se bomo še naprej vrteli v krogu. Prav s široko in vključujočo sestavo strateškega sveta smo želeli narediti prvi korak k temu, da se kot družba poenotimo vsaj glede digitalizacije. Srčno upam, da nam bo uspelo.
Svet ima šest delovnih skupin, pokrivate mnoga področja. Da se ne bova spuščala v podrobnosti, bi vas povprašal le o treh, ki so v zadnjem času najbolj pereča. Začela bi s kibernetsko varnostjo, ki jo je tudi vlada dala v ospredje med predsedovanjem svetu EU. Bomo dobili digitalno vojsko ali pa digitalni NPU?
Ministrstvo za obrambo je na področju kibernetske varnosti izjemno aktivno in ambiciozno. Podprli bomo njihove napore, da se v Sloveniji vzpostavi eden od vodilnih razvojnih centrov za kibernetsko varnost v Evropi. Prav tako si bomo prizadevali za preboj na področju umetne inteligence, kjer imamo vrsto izjemnih strokovnjakov, vključno z Markom Grobelnikom, ki je prav tako član sveta.
Upam, da nam bo uspelo k tej zgodbi pritegniti tudi vodilna tuja in domača podjetja. Tesnejše sodelovanje raziskovalne sfere in zasebnega sektorja bo ključno za naš razvojni preboj. Na tem področju se lahko ogromno naučimo od Izraela, Švice, Švedske in številnih drugih. Ni potrebe, da odkrivamo Ameriko, hitreje in ceneje je kopirati najboljše prakse od drugod.
"Uvedba obveznega predmeta informatike z osnovami programiranja v osnovne in srednje šole je absolutna prioriteta, saj na tem področju zaostajamo za večino Evrope."
Da je digitalizacija Ahilova peta slovenskega zdravstva, ugotavljamo že leta. Od objave vseh zdravstvenih kartonov pacientov bolnišnice v Izoli pred leti do razpada sistema za naročanje ljudi na cepljenje proti koronavirusu v zadnjih tednih.
V zdravstvu je zagotovo ogromen potencial za digitalizacijo, kar je pokazala tudi ta kriza. Imamo izjemno požrtvovalne zdravstvene delavce, ki so mnogokrat žrtve slabo delujočega sistema. Digitalizacija bi jim lahko prihranila ogromno preglavic in časa, ki bi ga lahko posvetili pacientom. Moramo vzpostaviti preprost elektronski stik med zdravnikom in pacientom, po možnosti prek mobilne aplikacije, ki bi podpirala elektronsko naročanje, napotnico, recept in karton.
Vse bi imeli torej na enem mestu, samo en dotik stran. Svet se bo osredotočil tudi na pospešeno uvajanje telemedicine, torej varnega videostika z zdravnikom, kar je predvsem v času epidemije učinkovito orodje za boljšo zdravstveno oskrbo. Prav tako je nujno povezovanje baz podatkov znotraj zdravstvenega sistema, seveda ob zagotavljanju najvišjega možnega varstva osebnih podatkov. Dela nam torej ne bo zmanjkalo.
V šolstvu smo bil v zadnjem letu priča velikim problemom, ki pa niso bili predvsem tehnološki. Od pomanjkanja fizične opreme do pomanjkanja digitalnih znanj pri zaposlenih. Kaj načrtujete za šolski sistem?
Uvedba obveznega predmeta informatike z osnovami programiranja v osnovne in srednje šole je absolutna prioriteta, saj na tem področju zaostajamo za večino Evrope. A še prej moramo poskrbeti, da bomo imeli dovolj dobro pripravljenega in zavzetega učiteljskega kadra. Zakaj ne bi k poučevanju pritegnili tudi programerjev in podjetnikov iz zasebnega sektorja? Podvojiti moramo tudi vpis na študije informatike in računalništva, saj je potreba po teh poklicih izjemna. A digitalne veščine ne smejo biti samo stvar mladih, temveč tudi zaposlenih in starejših. Tako javni kot zasebni sektor se vsak dan spopadata z digitalnim deficitom.
Čez leto dni so volitve, morda pride na oblast nova koalicija. Bo digitalizacija še vedno prioriteta oziroma kaj bo s svetom potem?
Upam, da bo tudi nova vlada razumela pomen digitalizacije za prihodnost Slovenije in nadaljevala delo, ki ga začenjamo zdaj. So stvari, o katerih se pametni narodi ne prepirajo, in digitalizacija je ena od njih.
V tujini ima veliko držav posebno ministrstvo za digitalizacijo. Bi ga morali odpreti tudi pri nas?
Mislim, da to v 21. stoletju sploh ni več vprašanje. Tako kot ima danes vsako resno podjetje "chief digital officerja", bi morala imeti vsaka moderna država nekoga z znanjem, preudarnostjo in politično težo, da vodi digitalno preobrazbo javne uprave in družbe kot celote.
Bi postali minister za digitalizacijo?
(Smeh, op. p.) Trenutno nimam niti časa, da bi razmišljal o takšnih stvareh. Zadnje tedne vlagam vso energijo v to, da strateški svet postavimo na noge in da dobro opravimo svojo nalogo. Imamo fantastično ekipo, zato verjamem, da lahko skupaj ogromno dosežemo.
8