Nazaj v šolo
Nedelja, 31. 8. 2025, 19.25
50 minut
Živa Ahac iz LogOut: risanke in telefoni povečujejo tveganje za digitalno zasvojenost otrok
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
Znaki zasvojenosti se pri otrocih kažejo v nepotrpežljivosti in nižji stopnji tolerance neprijetnih občutkov.
Ali otroku za pomiritev hitro ponudite risanko ali telefon? "Prekomerna raba spleta slabo vpliva na otroke, saj se ti ne naučijo soočati se s frustracijami. Ko starši otroku za pomirjanje predvajajo risanko, mu na ta način odvzamejo možnost, da bi se naučil soočanja z neprijetnimi občutki, ki so normalen del življenja in s katerimi se vsi soočamo. Ko bo kasneje v življenju soočen z neko frustracijo, se bo obrnil k zaslonu, to pa potem lahko vodi v zasvojenost," razlaga Živa Ahac iz centra LogOut, kjer pomagajo osebam, ki so se zaradi pretirane in nenadzorovane uporabe spleta znašle v težavah. K njim ne prihajajo le otroci in mladostniki, vse več je tudi odraslih, pojasni Ahac. Kot pravi, je digitalna zasvojenost le simptom nečesa, kar se dogaja v človeku. "Z uporabo digitalnih tehnologij se težave samo poglabljajo, saj v tem iščemo instantne rešitve. Želimo se počutiti bolje in zato posegamo po tehnologiji, kar pa nam na koncu naredi več škode kot koristi."
V sodobnem svetu se uporabi digitalnih tehnologij praktično ne moremo izogniti. Tako nas pametni telefon spremlja dobesedno na vsakem koraku, nekateri ga vzamejo celo na stranišče, v roke pa ga (pre)hitro dobijo tudi otroci. Izsledki raziskave Varna raba interneta in starši, ki jo je poleti 2024 izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede, so skrb vzbujajoči. Izkazalo se je, da velik delež staršev ne ravna v skladu s priporočili stroke. Pri 17 odstotkih staršev njihovi otroci pred tretjim letom starosti uporabljajo internet, ko so otroci stari med deset in 12 let, pa po navedbah skoraj vseh anketiranih staršev njihovi otroci uporabljajo internet, nekateri celo več kot štiri ure na dan.
Z Živo Ahac iz centra LogOut smo se pogovarjali o digitalnih zasvojenostih in prekomerni rabi spleta, o posledicah, ki jih ima to na naša življenja in življenja naših otrok, o tem, kdaj je čas, da poiščemo pomoč, in preventivnih ukrepih, da to ne bo potrebno.
Ste del ekipe LogOut, centra za pomoč pri prekomerni rabi interneta. Kdo vse pride k vam po pomoč?
Živo Ahac je magistra socialnega dela, strokovna delavka, svetovalka, predavateljica in del ekipe LogOut.
K nam pridejo osebe zelo različnih starosti. Veliko je mladostnikov in otrok, ki jih k nam pripeljejo starši, prihaja pa tudi vedno več odraslih. Velikokrat imajo ljudje predstavo, da pomoč potrebujejo le otroci in mladostniki, a ima v resnici težave s prekomerno rabo interneta zelo veliko odraslih. Najstarejša oseba, ki je bila pri meni na svetovanju, je bila stara 84 let. Pri nas so smernice zdravniške zbornice napisane samo za otroke in mladostnike, v LogOutu pa menimo, da mora meja uporabe digitalnih tehnologij obstajati tudi pri odraslih, načeloma naj bi bilo to največ dve uri na dan.
V letu 2024 je bilo v naš program vključenih 208 svetovancev, starih do 15 let, 240 v starostni skupini od 15 do 18 let in 160 v starostni skupini od 18 do 25 let. Tukaj govorimo o svetovancih, ki so kontinuirano hodili k nam enkrat na teden.
"Tistemu, ki to zdaj bere in je mogoče v dilemi, ali naj nas obišče ali ne, predlagam, naj poskusi. Prekomerna uporaba spleta je nekaj, kar lahko negativno vpliva na naše življenje, in vredno se je potruditi in to rešiti. Tehnologija je dobra, vseeno pa moramo mi imeti nadzor nad tem, kaj delamo, ne da postanemo lutke podjetij, ki z digitalnimi tehnologijami ogromno služijo."
Odrasla oseba ali pa starši, ki menijo, da je njihov otrok zasvojen z vsebinami digitalnih tehnologij, se obrne na vas. Kaj pa potem?
Najprej je na vrsti uvodni razgovor, kjer se pogovorimo o tem, kakšne so težave, koliko časa so že prisotne in kakšne spremembe si želijo. Naredimo načrt, kakšna oblika obravnave bi bila zanje najbolj smiselna. Velikokrat gre za preplet različnih zasvojenosti, od družbenih omrežij, spletnega nakupovanja, videoiger do iger na srečo in pornografije.
Oseba se vključi v individualno kontinuirano obravnavo ali pa v občasno družinsko obravnavo. Program Digitalna dieta je namenjen prekomernim uporabnikom spleta in vključuje do 15 srečanj, program Logout & Restart pa je namenjen tistim, pri katerih zaznamo sum na zasvojenost z eno ali več oblikami spletnih aktivnosti in traja eno leto.
Ponujamo tudi druge oblike podpore, kot so skupinska srečanja za mladostnike, odrasle in starše. V sodelovanju z Mladinskim klimatskim zdraviliščem Rakitna izvajamo program digitalni detox, ki vključuje tudi hospitalni del, znotraj katerega so mladostniki tri tedne popolnoma brez digitalnih naprav. V tem času mi intenzivno delamo z njihovimi starši. Če se doma nič ne spremeni, je zelo težko pričakovati spremembe pri otroku, zato je v obravnavo največkrat vključena celotna družna.
"Če otroci veliko časa preživijo na spletu, je njihova koncentracija slabša. V šoli se ne morejo zbrati in zato ne sledijo pouku, ker so na telefonih pozno v noč ali igrajo igrice, so pogosto utrujeni in zaspijo v šoli. Učitelji to seveda opazijo in pogosto prav oni staršem predlagajo, naj pridejo k nam."
Veliko družin pride k nam tudi preventivno, ko recimo začnejo razmišljati o tem, da bi otroku kupili prvi telefon. Pogovorimo se o tem, kakšna pravila in omejitve bi bilo smiselno uvesti doma glede uporabe telefona. Preventivni posvet je zelo dobrodošel, saj je uvajanje sprememb veliko težje tako za otroke kot tudi starše, če ima otrok že nekaj let telefon in ga neomejeno uporablja.
Otroke torej k nam pripeljejo tisti starši, ki so zelo angažirani in ozaveščeni, ali pa tisti, ki vidijo, kakšne težave imajo njihovi otroci zaradi zasvojenosti z internetom. Opažamo, da so starši vedno bolj ozaveščeni, a je odvisno, ali se jim to področje zdi dovolj pomembno, da se z njim aktivno ukvarjajo. Če se s tem ne ukvarjajo, si po mojem mnenju delajo veliko škodo. Treba se je zavedati, da bo neomejena uporaba digitalnih tehnologij na neki točki zelo verjetno postala problem.
Kaj pravzaprav je digitalna zasvojenost oziroma kako se kaže?
O zasvojenosti s spletnimi vsebinami govorimo takrat, ko je uporaba spleta pretirana, nenadzorovana in močno ovira posameznikovo življenje oziroma negativno vpliva na druga pomembna življenjska področja.
Zelo velik pokazatelj zasvojenosti pri odraslih je, da splet uporabljamo za blaženje neprijetnih občutkov ali če v življenju pred nečim bežimo. Povsem normalno je, da imamo vsi potrebo po umiku, in nič ni narobe s tem, da nekaj časa preživimo na telefonu. Če pa je to edina stvar, pri kateri se malo bolje počutimo in s katero se odklopimo, če nimamo ničesar drugega, kar bi nas veselilo, če nimamo prijateljev, s katerimi bi se lahko pogovarjali, je to lahko težava. Zasvojenost začne vplivati na naše odnose, zdravje, psihično in fizično počutje, na našo produktivnost v službi in na splošno vse, kar počnemo. Telefon pogosto uporabljamo kot mašilo, ko pridemo nekam, kjer nikogar ne poznamo in nam je nerodno, v roke vzamemo telefon. Pri odraslih, ki pridejo k nam, je velikokrat prisotna frustracija, ker se sami ne morejo vzdržati uporabe digitalnih tehnologij.
Naš program ne naslavlja samo zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami, pač pa gre za celostno obravnavo. Zasvojenost je samo simptom nečesa, kar se dogaja v človeku. Z uporabo digitalnih tehnologij se težave samo poglabljajo, saj v tem iščemo instantne rešitve. Želimo se počutiti bolje in zato posegamo po tehnologiji, kar pa nam na koncu naredi več škode kot koristi.
"Ob gledanju videov na spletu in igranju igric občutimo ugodje. Ampak ljudje nismo ustvarjeni za to, da se vseskozi zabavamo. Tudi življenje samo po sebi ni tako intenzivno kot vsebine na spletu."
Na kaj morajo biti pozorni starši pri svojem otroku?
Velikokrat so sprožilec, da starši otroka pripeljejo k nam, slabše ocene. Če starši prej mogoče sploh ne opazijo, da je z njihovim otrokom nekaj narobe, se tega začnejo zavedati, ko se šolski uspeh poslabša ali pa ko otroci celo nehajo hoditi v šolo. Tega, da recimo otrok neha obiskovati osnovno šolo, je pri nas zelo veliko. V takih primerih se v obravnavo vključi tudi center za socialno delo.
Znaki zasvojenosti se pri otrocih kažejo v nepotrpežljivosti in nižji stopnji tolerance neprijetnih občutkov, toleranca uporabe spleta pa se povečuje. Otroci težje ostanejo dlje časa zbrani, težko prepoznavajo čustva pri sebi in drugih. Postopoma izgubijo zanimanje za stvari, ki so jih prej veselile, nimajo motivacije in prekinejo stike z vrstniki. Ker so na telefonu pozno v noč, premalo spijo, poslabšajo se šolski uspeh, njihove gibalne sposobnosti in odnos s starši.
Starši naj bodo torej pozorni na vsa pomembna področja otrokovega življenja: gibanje, aktivno preživljanje prostega časa, druženje, čas z družino, šola, obveznosti, prehrana, spanje ..., šele po tem je čas za uporabo spleta.
Kakšne posledice pusti na otroku to, da je v zgodnjih letih izpostavljen vsebinam na spletu?
Prekomerna raba spleta slabo vpliva na otroke, saj se ti ne naučijo soočanja s frustracijami. Ko starši otroku za pomirjanje predvajajo risanko, mu na ta način odvzamejo možnost, da bi se naučil soočanja z neprijetnimi občutki, ki so normalen del življenja in s katerimi se vsi soočamo. Ko bo kasneje v življenju soočen z neko frustracijo, se bo obrnil k zaslonu, to pa potem lahko vodi v zasvojenost.
Starši so se znašli pred velikim izzivom. Kako naj otroku sploh prepovedo telefon, "če pa jih imajo vsi"?
Otroku se seveda ne zdi pošteno, da so lahko vsi njihovi prijatelji ves dan na telefonu, on pa ne sme biti. Vsem staršem polagam na srce, da se je vredno truditi in vztrajati pri postavljanju meja. Če želijo spremembe, je edini način, da omejijo uporabo digitalnih tehnologij, dokler otrok ni dovolj zrel, da se zna sam zase odločati, kaj je dobro zanj in kaj ne.
Tako kot vsaka sprememba je tudi odvajanje od digitalnih tehnologij težko in frustrirajoče. Velikokrat starši rečejo, da ne morejo več, da se ne zmorejo več prepirati in vseskozi spremljati svojega otroka, kaj počne, saj da se počutijo kot policisti. Od vsakega posameznika je odvisno, koliko časa traja, da se neke spremembe usidrajo. Velikokrat je pri mladostnikih tako, da morajo starši najprej pri sebi narediti spremembo, in tukaj se zatakne. Nekateri se prvič, odkar so starši, soočijo s tem, da morajo svojemu otroku postaviti meje.
"Individualno delamo samo s starejšimi od 13 let. V tej starosti se namreč začne razvijati del možganov, ki je odgovoren za samonadzor. Pred tem letom otroci sami sebe zelo težko nadzorujejo."
Kdaj je primeren čas, da otrok dobi pametni telefon in s tem tudi dostop do interneta? Pri kateri starosti?
Na to vprašanje ni enotnega odgovora. Mi priporočamo, da ga dobi čim kasneje, običajno je to takrat, ko otrok sam začne hoditi v šolo in na interesne dejavnosti. V našem centru nismo proti digitalnim tehnologijam, saj so to lahko zelo dobra orodja, a poudarjamo, da se predstavitev teh začne skupaj s starši. Ko starši vidijo, da otrok napravo uporablja odgovorno, lahko skladno s tem popuščajo pri omejitvah.
Kaj svetujete staršem, kaj lahko preventivno naredijo za to, da ne pride do točke, ko bo treba poiskati strokovno pomoč?
Starši naj se zanimajo, kaj njihovi otroci počnejo na spletu, in tudi sami naj raziskujejo ta svet. Tukaj so pogosta razhajanja, saj imajo otroci občutek, da starši o ničemer v povezavi z digitalnimi tehnologijami nimajo pojma, zato njihovega mnenja ne upoštevajo.
Starši morajo postaviti meje in se jih tudi držati, čeprav se bodo otroci upirali – zagotovo se bodo. To je namreč njihova razvojna naloga, da preizkušajo meje in se upirajo. Na nas odraslih pa je, da to zdržimo. Zanimivo je, da od otrok pričakujemo, da bodo imeli samonadzor in da bodo namesto telefona izbrali učenje, sami pa ne moremo vztrajati pri postavljanju meja. Poleg tega morajo biti starši vzgled otrokom. Ne morejo celega dneva preživeti na telefonu ali pred televizijo, nato pa od otrok zahtevati, da pri uporabi digitalnih tehnologij upoštevajo meje, ki so jim jih določili.
Telefon nas dandanes spremlja na vsakem koraku, v roke pa ga že (pre)zgodaj dobijo tudi otroci.
Po priporočilih zdravniške zbornice otrok do dveh let starosti naj ne bi imel nikakršnega sitka z digitalno tehnologijo. Še posebej v prvih letih življenja je pomembno, da digitalna tehnologija ne postane otrokova varuška, pač pa predstavlja le majhen del njegovega življenja. V tem obdobju je namreč ključno, da otrok raziskuje svet in dobi izkušnje v fizičnem svetu, medtem ko digitalne tehnologije njegovo pozornost odvrnejo od tega. Starši lahko kasneje postopoma začnejo uvajati vsebine, primerne za otrokovo starost. Na začetku otroku predvajajo eno risanko, pri čemer je pomembno, da si jo ogledajo skupaj z njim.
Novo šolsko leto prinaša spremembe glede uporabe telefonov v šolah. V nekaterih šolah so z internimi akti že prepovedali uporabo mobilnih telefonov in drugih digitalnih naprav med poukom, zdaj pa je to zapisano v zakonu in velja za vse šole. Učitelj bo tako imel zakonsko podlago, da učencu pregleda torbo in mu zaseže telefon.
To se mi zdi odlično, saj je sporočilo celotnega izobraževalnega sistema enotno in pravila je na ta način veliko lažje spoštovati. Če je šola enotna glede pravil, jih otroci prej ali slej sprejmejo.
V LogOut ponujate tudi program pomoči, namenjen otrokom, ki so bili žrtve spletnega nasilja.
Tako je. V ta program je vključenih okoli pet odstotkov naših uporabnikov. Nasilja na spletu je veliko več, a se le redki odločijo poiskati oziroma sprejeti pomoč. Ko predavamo po šolah in se pogovarjamo z mladostniki, ti povedo, da je pošiljanje golih fotografij nekaj povsem običajnega. Iz njihovih odgovorov je razvidno, da je več kot polovica razreda na družbenih omrežjih v zasebno sporočilo že prejela golo fotografijo ali pa so sami dobili prošnjo, naj jo posnamejo in pošljejo. Veliko je tudi primerov, ko jim vdrejo v profil na družbenih omrežjih ali pa ustvarijo lažen profil z njihovim imenom. Vse to se jim zdi nekaj povsem običajnega.
"Zasvojenost z vsebinami digitalnih tehnologij je v resnici simptom nečesa drugega, kar se dogaja v človeku. Velikokrat so pri otrocih prisotne še kakšne pridružene težave, recimo težave v domačem okolju, motnje avtističnega spektra, depresija ali kakšne druge, zaradi katerih več časa preživijo na internetu."
Kaj pa po vaše prinaša umetna inteligenca? Bo zasvojenosti še več, je to novo tveganje za otroke pa tudi za odrasle?
Imeli smo že kar nekaj primerov, ko so k nam prišli mladostniki in tudi odrasli s težavami, povezanimi z umetno inteligenco. Predvsem gre za to, da se s Chat GPT pogovarjajo kot s prijateljem, v UI-osebnosti pa se nekateri celo zaljubijo.
K nam je recimo prišla mladostnica, ki se je z umetno inteligenco pogovarjala kar 16 ur na dan. Umetna inteligenca je namreč narejena za to, da ti ugaja, in to je lahko zelo nevarno. Chat GPT lahko postane nekdo, ki je vedno na voljo, ves čas je prijazen do tebe, nikoli ni slabe volje. Veliko ljudi se s Chat GPT pogovarja kot s terapevtom, kar zelo odsvetujem.
