V Sloveniji umrlo že 79 okuženih #video

Nadzorni svet SDH se je na danes seznanil s poročilom o obvladovanju tveganj in ukrepov holdinga v času epidemije koronavirusa. Ob tem so v holdingu izpostavili, da vpliv epidemije na likvidnost holdinga ter vpliv na družbe v protfelju redno spremljajo. Nadzorniki so podprli tudi predlog uprave, s katerim si ta začasno znižuje prejemke, piše STA.

Slovenski državni holding (SDH) od začetka krize izvaja vse ukrepe za zaščito zdravja zaposlenih ter ukrepov za neprekinjeno poslovanje, so po današnji seji nadzornikov sporočili iz SDH. Večina zaposlenih od razglasitve epidemije dalje dela preko oddaljenega dostopa in tako nemoteno opravljajo redne posle kot doslej, so zagotovili.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, se uprava SDH zaveda težke gospodarske situacije vezane na posledice razglašene epidemije, ter dejstva, da je primerno dobro prakso, ki jo je predlagala nadzornim svetom družb v upravljanju, udejanjiti tudi pri plačilu za delo uprave SDH. Nadzorniki so tako danes podali soglasje k predlogu uprave o začasnem znižanju fiksnega dela prejemkov uprave SDH v višini 15 odstotkov.

Nadzorniki so se med drugim seznanili tudi z rezultati portfelja v upravljanju SDH v lanskem letu ter obravnavali letno poročilo Skupine SDH in SDH za lansko leto. Nadzorniki so revidirano letno poročilo družbe in skupine, ki bo v prihodnjih dneh objavljeno na spletnih straneh Ljubljanske borze, potrdili, še piše STA.

Vlada je sprejela odlok, s katerim ostaja v veljavi omejitev izdaje zdravil brez recepta v lekarnah na eno pakiranje na osebo, razveljavlja pa se dosedanja odredba, ki je omejevala tudi izdajo zdravil na recept za največ en mesec. Prav tako ostaja v veljavi začasno povečanje izdelave dezinfekcijskih sredstev pri izvajalcih lekarniške dejavnosti, piše STA.

Omenjeno odredbo, ki je omejila izdajo zdravil na recept bolnikom za zdravljenje za obdobje enega meseca in zdravil brez recepta na eno pakiranje na osebo ter je določila, da izvajalci lekarniške dejavnosti povečajo izdelavo dezinfekcijskih sredstev za površine in roke, je prejšnji minister za zdravje Aleš Šabeder izdal 13. marca.

Vlada pa je na današnji dopisni seji izdala odlok, v katerem prav tako določa, da lahko izvajalec lekarniške dejavnosti izda zdravilo za uporabo v humani medicini brez recepta v količini enega pakiranja na osebo, in da lahko izvajalci lekarniške dejavnosti, ki izpolnjujejo pogoje za izdelavo galenskih zdravil, povečajo izdelavo dezinfekcijskih sredstev za površine in roke. V danes sprejetem odloku, ki je bil že objavljen v uradnem listu in prejšnjo odredbo razveljavlja, pa ni več zapisane omejitve za izdajo zdravil na recept, še piše STA.

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep o izmenjavi osebnih podatkov o odrejenih posebnih ukrepih osamitve, karantene in obveznega zdravljenja zaradi bolezni covida-19 med NIJZ in policijo. Sklep opredeljuje izvajanje 103. člena prvega protikoronskega zakona, ki določa policijska pooblastila za namen obvladovanja epidemije.

Sklep določa način izmenjave osebnih podatkov med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in policijo ter način, obseg in roke hrambe revizijskih sledi, so sporočili po seji vlade. Policiji bodo med drugim na voljo podatki o vrsti in trajanju karantene zaradi okužbe z novim koronavirusom ter o drugih omejitvah, odrejenih za posamezno osebo.

Na ministrstvu za zdravje so za STA pojasnili, da je skupno število izdanih odločb o karanteni na današnji dan okvirno 2900. V veljavi pa jih je po oceni ministrstva okvirno 1500, piše STA.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je ob predlogu notranjega ministrstva za izmenjavo osebnih podatkov med policijo in NIJZ dejala, da zakon o interventnih ukrepih jasno določa policijska pooblastila, "ne dovoljuje pa ji podatkov pridobivati masovno ali na zalogo", še piše STA.

Minister Tomaž Gantar je po zavrnitvi ptujske bolnišnice prejel več ponudb bolnišnic in zdravstvenih domov, ki so pripravljeni sprejeti oskrbovance ljutomerskega doma starejših občanov, so sporočili z ministrstva. Napovedali so, da se bo za nadaljnje korake odločil po četrtkovem obisku terena, da pa pričakuje tudi sodelovanje ljutomerskega doma.

Kot so sporočili z ministrstva za zdravje, se bo Gantar za nadaljnje korake v zvezi z razmerami v ljutomerskem domu starejših občanov odločil na podlagi pogovorov, ki jih bo v četrtek opravil med obiskom na terenu, in v dogovoru s strokovno skupino na ministrstvu.

Minister za zdravje je v izjavi za Televizijo Slovenija napovedal, da bo obiskal več zdravstvenih domov in bolnišnic v tistem koncu države, nato pa se bodo odločali, katere rešitve so najbolj primerne za ljutomerski dom, ki ga je označil za specifičen primer, piše STA.

Pojasnil je, da iščejo več različnih rešitev, da pa je težava v tem, ker "ekipe, ki so že sodelovale pri pomoči temu domu, ne želijo več sodelovati", še piše STA.

Vlada je določila obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, razdelitev sredstev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Ocena skupnega mesečnega finančnega učinka za javni sektor znaša 39,2 milijona evrov, so sporočili iz Ukoma.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je ob obisku v ljubljanskem kliničnem centru zagotovil, da ne gre za vladno določanje, kolikšen delež zagotovljenih sredstev gre za kateri del javnega sektorja, pač pa so razrez pripravili glede na izračune na podlagi januarskih plač javnih uslužbencev, podatkov o številu ljudi, ki so na čakanju na delo in podobno, piše STA.

Po njegovih besedah je skupna masa za izplačilo dodatka iz interventnega zakona 39,2 milijona evrov mesečno limit, znotraj katerega pa bo pristojnost deljenja sredstev na predstojnikih posameznih enot. Sredstev za dodatek po kolektivni pogodbi pa ne bodo omejevali in bodo zagotovili kritje zahtevkov v celoti, je navedel. Dodal je tudi, da so nekateri zaposleni v socialnovarstvenih zavodih dodatek že dobili.

Na vprašanje o dodatkih za funkcionarje je minister dejal, da mu dodatek iz kolektivne pogodbe ne pripada, glede interventnega dodatka pa je odločitev na njegovem predstojniku, torej predsedniku vlade, še piše STA.

Da bolnišnica nikakor ni prostor za tiste brez kliničnega poteka bolezni, ki bi zahteval hospitalizacijo, ne glede na okužbo z novim koronavirusom, menijo v Koordinaciji zdravniških organizacij. Menijo, da bi selitev teh okuženih povečala tveganje za okužbo in razvoj bolezni pri tistih, ki v bolnišnici že ležijo hudo bolni z drugo boleznijo, piše STA.

V Koordinaciji zdravniških organizacij so poudarili, da mora biti vsak bolnik, ki potrebuje zdravljenje zaradi izražene katere koli bolezni, deležen ustreznega bolnišničnega zdravljenja kljub zaostrenim razmeram v bolnišnicah v času pandemije novega koronavirusa.

"Ob tem se zavedamo, da so kapacitete omejene zaradi novih kadrovskih, prostorskih in logističnih potreb v covid in ne-covid bolnišnicah. Zdravstveni sistem je vzpostavil delujoči sistem regijskih koordinatorjev na primarnem zdravstvenem nivoju in vzpodbuja sodelovanje z regijskimi bolnišnicami za zdravljenje vseh bolnih," so zapisali v sporočilu za javnost.

Nasprotujejo pa selitvi okuženih v bolnišnice brez zdravstvene indikacije, kar so pristojni nameravali storiti v primeru večjega števila okuženih v domu starejših v Ljutomeru, še piše STA-

Raziskovalci nacionalnega laboratorija za zdravje, mariborskega zdravstvenega doma in medicinske fakultete ugotavljajo, da je genom novega koronavirusa pri bolniku iz mariborske regije bolj podoben azijskim kot evropskim koronavirusom. Ker sta druga dva iz Slovenije bolj podobna evropskim virusom, kaže, da so okužbe k nam prišle iz različnih virov, piše STA.

Odbora DZ za zdravstvo in za notranje zadeve sta na skupni seji razpravljala o ukrepu, ki prepoveduje prehajanje med občinami v času epidemije. Notranji minister Aleš Hojs je ocenil, da je ukrep bistveno pripomogel, da se epidemija ustavlja. "Pogovarjamo se o odpravi ukrepa, a še prej čakamo na vzorčno testiranje," je dejal minister Tomaž Gantar.

Sejo obeh odborov so zahtevali v opozicijski Levici, kjer po besedah poslanke Nataše Sukič menijo, da gre za arbitraren, prekomeren in neživljenjski ukrep, ki ne more zajeziti epidemije novega koronavirusa, pač pa se je treba usmeriti v epicentre, to je domove za starejše.

Omejevanje gibanja v času širjenja nalezljive bolezni je po zakonu po njenih besedah sicer dopusten ukrep, a mora biti hkrati sorazmeren in nujno potreben za dosego legitimnega cilja. V tem primeru za dosego želenega cilja ni nujen, je dejala, piše STA.

Kot je izpostavil minister za zdravje Gantar, je bil ukrep po mnenju strokovne svetovalne skupine eden ključnih, da se je krivulja pri omejevanju koronavirusa obrnila v pozitivno smer. Tudi drugi ukrepi so bili po njegovem mnenju potrebni. "Zaradi njih se lahko danes sploh pogovarjamo o tem, da lahko ukrepe sproščamo," je dejal.

O sprostitvi prepovedi gibanja med občinami se odgovorni po njegovih besedah že pogovarjajo, a med drugim čakajo tudi rezultate vzorčnega testiranja ljudi, ki ga izvajajo te dni. "Z njim bomo dobili bistveno boljšo sliko, kaj se v dogaja v populaciji. Potem bomo videli, kaj in na kakšen način lahko sproščamo," je dejal, še piše STA.

Predlagana novela prvega protikoronskega zakona sega tudi na področje odpadne komunalne embalaže. V skladu s predlogom bi namreč lahko komunalna podjetja oddala odpadno embalažo neposredno izvajalcem obdelave, pri čemer bi račun obdelave plačala država. Za ta namen je za čas trajanja zakona predvidenih slabih osem milijonov evrov.

"Na področju prevzemanja komunalne odpadne embalaže je prišlo v času epidemije do večjega kopičenja, kar ima za posledico, da je treba nujno zagotoviti čimprejšnji prevzem komunalne odpadne embalaže s skladiščnih mest izvajalcev javne službe," je vlada zapisala v predlogu novele zakona. Ob predpostavki, da družbe ne bodo povečale intenzivnosti prevzemanja komunalne odpadne embalaže, je strošek za prevzem in obdelavo za skupaj 41.925 ton komunalne odpadne embalaže ocenjen na 7,8 milijona evrov za čas veljavnosti zakona, še dodaten milijon evrov pa za vsak naslednji mesec v letošnjem letu, piše STA.

Avstrijski varnostni organi so slovensko policijo obvestili, da so danes ob polnoči vnovič odprli mejni prehod Svečina–Berghausen, ki je odprt vsak dan med 5. in 21. uro.

Obvestili so jih tudi, da so ob 12. uri ponovno odprli (stari) mejni prehod Šentilj  (magistrala)–Spielfeld (Bundesstrasse). Mejni prehod je odprt 24 ur na dan.

Nespremenjeno ostajata odprta mejna prehoda:

– Šentilj (avtocesta)–Spielfeld (Autobahn), odprt 24 ur na dan in

– Trate–Mureck, odprt med 5. in 21. uro.

Mejni prehod Jurij ostaja zaprt.

Slovenski policisti na vseh odprtih mejnih prehodih izvajajo kontrolo na vstopu v državo, so še sporočili mariborski policisti. 

Predsednik republike Borut Pahor je današnji videoposvet o razsežnostih pandemije bolezni covid-19 sklenil s prevladujočo ugotovitvijo sodelujočih, da v zdajšnjih razmerah potrebujemo inteligentno prilagajanje in načrtno, strateško spreminjanje našega dela in življenja. Strinjali so se, da sta upanje in zaupanje elementaren pogoj za skupen uspeh.

Foto: Ana Kovač

Kot so sporočili iz urada predsednika republike, so sodelujoči razpravljali zlasti o tem, kako bo pandemija vplivala na naše življenje, kakšen razvoj dogodkov pričakujejo doma in globalno ter ali lahko ocenijo, kdaj se bomo lahko vrnili v normalnost.

Pahor je ocenil, da bi se zdravstvena kriza utegnila zavleči v začetek gospodarske in socialne krize ter politične negotovosti. To bi po njegovih besedah pomenilo "popolno nevihto", čemur se moramo izogniti po svojih najboljših močeh.

Skupaj z večino preostalih razpravljavcev je predsednik Pahor menil, da moramo ob interventnem ukrepanju na različnih področjih javnega življenja strniti intelektualne in politične moči za "nacionalni dogovor, načrt oziroma strategijo" glede naših ukrepanj v času med in po pandemiji.

V videuposvetu so med drugim sodelovali virologinja Tatjana Avšič-Županc, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, filozof in teolog Edvard Kovač, novinar Lenart J. Kučić, direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič, ekonomist Mojmir Mrak ter specialist interne medicine in infektologije Franc Strle. (STA)

Spremenjeni vladni odlok od začetka tedna dovoljuje osebni prevzem hrane v gostinskih lokalih ob minimalnem stiku s potrošniki. Na Turistično gostinski zbornici Slovenije opažajo, da so to priložnost izkoristili predvsem v restavracijah s hitro prehrano, medtem ko se številnim drugim ponudnikom odprtje le za tak način poslovanja ne izplača.

"Nekateri naši člani, zlasti verige restavracij s hitro prehrano, so začeli poslovati skladno z vladnim odlokom," je za STA danes povedal predsednik gostinske zbornice Fedja Pobegajlo.

Tako so že v torek zaokrožili posnetki dolge vrste čakajočih vozil pred restavracijami verige s hitro prehrano McDonald's, ki je na ta dan za osebni prevzem (ang. take away) odprla dve restavraciji v Ljubljani in eno v Mariboru. V četrtek bodo ponudbo vzpostavili še v Celju in v drugi mariborski restavraciji, konec tedna pa postopoma sledi še odpiranje preostalih.

"Velik obisk nas ni presenetil, saj nam ves čas zaprtja gostje prek naših družbenih omrežij sporočajo, da nas zelo pogrešajo," so za STA povedali v McDonaldsu. So pa vrnitve strank zelo veseli, so poudarili.

"Zaradi strogih varnostnih in higienskih ukrepov ter prilagojenega poslovanja je čas postrežbe nekoliko daljši, zato se našim gostom zahvaljujemo za potrpežljivost in razumevanje," so dodali ob tem. Po njihovih navedbah so tako v Ljubljani kot v Mariboru ves čas zaprtja ponujali tudi brezstično naročilo z dostavo hrane na dom, kar ostaja vse do ponovnega odprtja restavracij v veljavi.

Večina drugih restavracij za zdaj ostaja zaprtih, tudi denimo ponudnikov sladoleda, čeprav so za časnik Večer na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo izrecno poudarili, da se tudi ta prodaja v skladu z odlokom lahko opravlja.

V verigi kavarn Cacao, ki je znana tudi po sladoledu, so tako danes za STA povedali, da se niso odločili za odprtje lokalov za osebni prevzem. "Menimo, da bi bili stroški v primerjavi s prodajo previsoki," so pojasnili svojo odločitev. Zatrdili pa so, da so vrata svojih kavarn pripravljeni ponovno odpreti, takoj ko bo to dovoljeno.

So pa denimo prodajo sladoleda ponudili v ljubljanski slaščičarni Pri Žabarju. Kot so pojasnili na spletnem družbenem omrežju Facebook, vsak dan pripravljajo predpakirane tortice in predpakiran sladoled, in sicer v dveh različnih količinskih pakiranjih. Sladoleda po kepicah ne prodajajo, za s seboj pa gostom pripravijo tudi kavo.

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije se je ta teden zavzela za to, da bi po vzoru Avstrije tudi slovenski gostinci lahko začeli delati že 15. maja.

Župani mestnih občin pa so se zavzeli za pripravo smernic, ki bi gostincem omogočila odprtje gostinskih teras.

"Vsi ponudniki si želijo čim prejšnjega normalnega poslovanja gostinskih lokalov, seveda z upoštevanjem in izvajanjem zaščitnih ukrepov," je poudaril Pobegajlo. Obratovanja si želijo takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za varno delo.

Na gospodarskem ministrstvu sicer izpostavljajo, da zadrževanje ali posedanje ob gostinskih lokalih še naprej ni dovoljeno. (STA)