Minister Šircelj: Imamo stabilne javne finance in likviden bančni sistem #video

Minister Andrej Šircelj je opozoril, da Banka Slovenije napoveduje veliko verjetnost močnejšega padca gospodarske aktivnosti. Ocenjujejo, da bi se BDP letos lahko skrčil celo med 6,2 odstotka in 16,1 odstotka, medtem ko je padec gospodarske aktivnosti v letu 2009 znašal 7,5 odstotka.

Med strateškimi ukrepi za pomoč gospodarstvu so po njegovih trditvah ključni ukrepi, ki bodo ohranili delovna mesta in podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti. Prav zagotovitev likvidnosti je trenutno ena največjih težav gospodarstva. "Slovenija je v spopadu z gospodarsko krizo bolj ali manj sama. Imamo stabilne javne finance in likviden bančni sistem in to bomo morali zagotavljati tudi v prihodnje," je dejal.

"Poroštvo bo dano za kredite, katerih ročnost ne presega petih let, odobrene po 12. 3. 2020 in najkasneje do 31. 12. 2020. Kredit ni mogoč za družbe v davčnih oazah," je opozoril minister.

Zatrdil je, da vlada predlaga tudi spremembo povprečnin za občine s 589,11 evra na 623,96 evra ter spremembo zakona o SID banki in razširitev delovanja Ajpesa.

Vlada bo po njegovih besedah maja začela oblikovati tudi razvojni protikoronski sveženj. "Pomembno je, da bo ciljno usmerjen na posamezna podjetja, dejavnosti in panoge, da bodo te začele delovati ali dodatno investirati, da se povečuje dodana vrednost ter s tem gospodarska aktivnost in normalizacija gospodarstva in življenja ljudi," je ponazoril.

Lahovnik: Država s poroštvi prevzema nase velik del tveganja

Vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije Matej Lahovnik je pojasnil, da so pri sprejemanju ukrepov izhajali iz študij primerljivih tujih institucij, predvsem iz Avstrije in Nemčije, pa tudi mednarodnih institucij. "OECD in IMF opozarjata, da bo trenutna kriza daljša, da bo okrevanje trajalo dlje časa in da je odvisno od odkritja cepiva ali zdravila. To je pogoj, da se povpraševanje vrne na predkrizni nivo," je pojasnil nekdanji gospodarski minister.

Poudaril je, da je pomoč namenjena odpravi posledic zaradi koronakrize in da ni namenjena podjetjem, ki so bila v težavah že pred to krizo. V PKP1 se kot vstopni pogoj predvideva padec letnih prihodkov za več kot deset odstotkov.

V PKP2 pa merijo na hitro likvidnostno pomoč gospodarstvu. Država daje poroštvo za mikro, mala in srednja podjetja v višini 80 odstotkov glavnice, za velika pa v višini 70 odstotkov.

"Država s tem prevzema nase velik del tveganja zaradi krize," je pojasnil. Višina poroštva je omejena na deset odstotkov letnih prihodkov oziroma na letne stroške dela. Podjetja, vključena v finančno likvidnostno shemo, morajo sodelovati tudi v verižnem pobotu terjatev in obveznosti, in sicer z namenom preprečevanja verižne nelikvidnosti.

Matej Lahovnik je prepričan, da pred 1. junijem ne bo mogoče zagnati gospodarstva na sto odstotkov zmogljivosti kot pred krizo. Foto: STA ,

Lahovnik napoveduje, da bo največ težav pri vrnitvi na predkrizno raven na področju storitev, na primer gospodinjstva in turizma. Tudi te dejavnosti so vključene v PKP1. Država subvencionira 80 odstotkov stroškov dela, omogočila je zamrznitev posojil. Morebitni prihodnji ukrepi pomoči gospodarstvu bodo šli v smeri podaljšanja veljavnih ukrepov, rahljanja birokratskih ovir, sofinanciranja krajšega delovnega časa...

Masten: Z ukrepi želimo stimulirati banke

Igor Masten, član posvetovalne skupine, je poudaril, da želijo z ukrepi na področju likvidnosti stimulirati banke, da bi posojale finančna sredstva gospodarstvu tudi v času gospodarskega upada za nadomeščanje izpada likvidnosti od začetka epidemije.

"Likvidnost bo potrebna gospodarstvu tudi za financiranje izhoda iz krize, ko se bo ekonomska aktivnost začela oživljati. Ne želimo, da bi bilo pomanjkanje finančnih virov ovira pri vklapljanju naših podjetij nazaj v dobaviteljske procese," je opozoril.

"Prevzemamo tveganja v višini 80 odstotkov za podjetja z manj kot 250 zaposlenimi ter 70 odstotkov za velika podjetja. Država bo veliko večino morebitnih potencialnih kreditnih izgub prevzela nase. S tem so bilance bank sproščene tveganja in lahko gospodarstvu zagotovijo likvidnost," je poudaril. Obseg garancijske sheme je trenutno določen v višini dveh milijard evrov.

Podjetja bodo lahko likvidnostna posojila pridobila do višine desetih odstotkov prihodkov v 2019 ali v višini celoletnega stroška plač (bruto bruto).

Simič: Zavod za zaposlovanje prejel več kot 277 tisoč vlog zaposlenih

Po besedah Ivana Simiča, tudi člana posvetovalne skupine, je finančna uprava (Furs) do danes od 39.600 zavezancev prejela za marec 36.432 vlog za mesečni temeljni dohodek, za april 30.341 vlog in za maj 23.059 vlog. Za marec je Furs prejel tudi 36.027 zahtev za oprostitev plačila prispevkov, za april 29.974 in za maj 22.704 zahtev.

Zavod za zaposlovanje je od skupaj 33.555 subjektov prejel vloge za 277.565 zaposlenih. Gre za vloge za čakanje na delo in za višjo silo. Do povračila nadomestila plače za delavce, ki so na čakanju, bodo zdaj upravičeni tudi delodajalci, ki opravljajo finančno in zavarovalniško dejavnost in po SKD spadajo v skupino K, če imajo manj kot deset zaposlenih.

Do povračila nadomestila plače za delavce so zdaj upravičeni tudi delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot deset odstotkov v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot deset odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020, do 12. marca letos. "Do ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo do zdaj navedenih pogojev, če imajo status humanitarne organizacije po zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po zakonu o invalidskih organizacijah," je pojasnil Simič.

Simič je pojasnil, da so delodajalci za vse zaposlene, ki delajo, oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ), ki jih plača država. Krizni dodatek se izplača ob izplačilu plače, in to sorazmerno glede na čas dela. Za marec se tako izplača do konca aprila.

Samozaposlenim, verskim uslužbencem, kmetom ali družbenikom, ki so poslovodne osebe in niso vključene v zavarovanje za polni delovni čas, pa pripada sorazmerni mesečni temeljni dohodek. Nakazila mesečnega temeljnega dohodka se bodo izvedla 24. aprila, 10. maja in 10. junija.

Študentom s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2019/2020 izobražujejo po javno veljavnih študijskih programih v Sloveniji in 13. marca 2020 niso bili vključeni v obvezno PIZ, se do 1. junija 2020 izplača dodatek.

Do enkratnega dodatka 150 evrov, ki se izplača do 30. junija, so upravičeni še:
- družinski pomočniki,
- upravičenci do starševskega varstva,
- upravičenci do dodatka za nego otroka,
- upravičenci do materinskega ali starševskega nadomestila,
- upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek, ki ga ureja zakon, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,
- upravičenci do nadomestila po 5. in 8. členu ZSVI,
- upravičenci po zakonu, ki ureja vojne veterane in vojne invalide.

Popravki prvega protikoronskega zakona in nov drugi zakon

Vlada je na torkovi seji na Brdu pri Kranju popravila prvi protikoronski zakon za pomoč državljanom in gospodarstvu, na katerega so leteli očitki, da je izpustil nekatere skupine državljanov. Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, predlog dodatno opredeljuje nekatere rešitve, s katerimi se popravljajo nejasnosti.

Premier Janez Janša je v torek zvečer dejal, da je vlada pri pripravi ukrepov med prejemnike dodatkov zaradi posledic epidemije na več kot milijon podlage dodala še približno 300 tisoč upravičencev.

S predlaganim drugim protikoronskim zakonom vlada zagotavlja državna poroštva za posojila, saj bodo podjetja za oživitev proizvodnje potrebovala dodatne finančne instrumente.

Janša je dejal, da bo drugi protikoronski zakon z zagotavljanjem likvidnosti omogočil ohranitev proizvodnih in razvojnih potencialov slovenskega gospodarstva. S tem je po njegovih besedah oblikovan dodaten kreditni potencial v vrednosti več kot dveh milijard evrov, s katerim bo slovensko gospodarstvo bistveno lažje prebrodilo nekatere posledice epidemije.