Zaradi onesnaženosti zraka na svetu vsako leto umre devet milijonov ljudi. Samo v Evropi do 130 tisoč ljudi, v slovenski prestolnici Ljubljani, kjer je onesnaženost z delci velika, pa na leto vsaj 40 ljudi več, kot bi jih, če bi bila onesnaženost manjša. Evropska zakonodaja, ki omejuje onesnaženost zraka, je stroga, a kaj, ko Slovenija na tem področju ne dosega niti minimalnih standardov.
"Slovenija ima svojo težavo, saj zelo pogosto ne dosegamo niti evropske zakonodaje. Število prekoračitev tako zimskega kot poletnega onesnaževanja zraka je večje, kot je dovoljeno," pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
"V obdobju toplotnega obrata, ki ga lahko napovemo tudi nekaj dni vnaprej, je treba prepovedati promet v mestnih središčih," kot enega jasnih ukrepov, ki bi jih Slovenija morala uvesti, navaja Bogatajeva.
Janja Turšič z agencije za okolje pa miri: "Imamo sprejetih sedem načrtov za zmanjšanje koncentracije delcev na območjih Ljubljane, Maribora, Celja, Murske Sobote, Novega Mesta, Kranja in treh zasavskih občin. Predvsem so ukrepi vezani na zmanjševanje izpustov iz majhnih kurilnih naprav."
Siljenje na kašelj, aritmija, ateroskleroza in hipertenzija so lahko posledice onesnaženosti zraka z delci. "V pljučih povzročajo stres in vnetja, ki se prek krvi razširijo po vsem telesu. Delci lahko vstopajo tudi v možgane, kjer uničujejo živčne celice," je povedala Simona Perčič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Še en tihi ubijalec je ozon, ki pa je glavni onesnaževalec zraka poleti. To onesnaženje je na prvi pogled manj problematično, vendar je treba vzeti v zakup, da smo poleti več zunaj in tudi bolj aktivni, kar pomeni, da porabimo več zraka. Pomlad in jesen sta tako še najbolj prijazni do zdravja.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.