Sreda, 19. 9. 2018, 14.52
5 let, 7 mesecev
Lahko Marjan Šarec vlada brez podpore Luke Mesca? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,83
28
Potem ko so se v javnosti pojavile informacije, da utegne Levica zaradi imenovanja Damirja Črnčeca za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade odreči podporo vladi Marjana Šarca, se postavlja vprašanje, kaj bi takšna poteza pomenila za prihodnost komaj izvoljene vlade. Vladanje brez parlamentarne večine oziroma 46 glasov je mogoče, poudarjajo poznavalci, a dodajajo, da to vsekakor ni zagotovilo za trdno vlado.
Nekdanji predsednik državnega zbora in nekdanji predsednik stranke Zares Pavel Gantar meni, da morebitna odpoved projektnega sodelovanja med stranko Levica in vlado Marjana Šarca vsaj na začetku ne bi imela večjega vpliva na delovanje vlade in državnega zbora.
Gantar: Ključna zadeva je bila storjena, premier in vlada sta bila izvoljena
"Ključna zadeva je bila storjena. Šarec je dobil mandat, nova vlada je bila izvoljena. Če ne upoštevamo Levice in poslancev narodnih manjšin, je razmerje moči med pozicijo in opozicijo v parlamentu 43 proti 36. Za normalno delo državnega zbora to zadostuje, če bo kakšno zadevo treba sprejeti s 46 glasovi, pa bo Levica pred dilemo, ali naj zagotovi ali ne zagotovi dodatnih glasov. Pričakujem pa, da se bodo v Levici opredeljevali vsebinsko," je prepričan Gantar.
Kot poudarja, gre za logično potezo Levice v smislu, da stranka zelo težko sprejme imenovanje Damirja Črnčeca za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade: "Tudi sam sem zgrožen nad tem imenovanjem, vendar pa se Levica tu v določeni meri zapleta v lastna protislovja glede tega, ali so dejansko opozicijska stranka, ki podpira predsednika vlade, vlado in določene projekte, ali so nekakšna pogojno pridružena koalicijska stranka."
Nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar opozarja, da se Levica ob protestih proti imenovanju Črnčeca v določeni meri zapleta v lastna protislovja glede tega, ali je opozicijska ali koalicijska stranka.
"Predsednik vlade je dobro vedel, kaj ga čaka s tem imenovanjem"
Kot poudarja Gantar, Levica s protesti proti imenovanju Črnčeca v javnosti daje vtis, da je koalicijska stranka: "Če protestirajo proti Črnčecu, kar se mi zdi povsem normalno, in če zahtevajo od predsednika vlade, da ga zamenja, potem sami sebe opredeljujejo kot neke vrste koalicijsko stranko."
Ob tem nekdanji predsednik državnega zbora meni, da je bilo imenovanje nekdanjega direktorja Sove v kabinet predsednika vlade izpeljano premišljeno. "Predsednik vlade je dobro vedel, kaj ga čaka s tem imenovanjem, ne nazadnje je seznam kandidatov za državne sekretarje do konca skrival pred javnostjo. Glede na to pričakujem, da pri imenovanju Črnčeca verjetno ne bo popustil že ob prvem protestu," dodaja Gantar.
Izjava koordinatorja Levice Luke Mesca o razhajanjih med Levico in vlado Marjana Šarca. Video: Planet TV
Ude: Odpoklic vlade mogoč samo s konstruktivno nezaupnico
Ustavni pravnik Lojze Ude medtem pojasnjuje, da je odpoklic vlade, ko je bila ta že izvoljena oziroma imenovana, mogoč samo s konstruktivno nezaupnico. To pomeni, da lahko državni zbor vladi izreče nezaupnico in jo razreši le tako, da izvoli novega predsednika vlade. Za potrditev konstruktivne nezaupnice je v državnem zboru potrebna absolutna večina, torej vsaj 46 glasov poslancev.
"Dejstvo, da vlada ne bi imela več podpore Levice pri oblikovanju vlade, ne vpliva neposredno na to. Problem je, kaj bo z zadevami, ki jih je Levica sprejela. Potem Levica ne bi imela nobenih obveznosti, tudi na primer pri morebitnem odpoklicu ali interpelaciji ministrov. Vlada pa medtem še vedno obstaja in je ni mogoče rušiti, ker relativna večina za to ne zadostuje," pojasnjuje Ude.
Ustavni pravnik Lojze Ude poudarja, da je odpoklic vlade, ko je bila ta že izvoljena oziroma imenovana, mogoč samo s konstruktivno nezaupnico.
Po njegovih besedah bi Šarčeva vlada brez podpore Levice imela težave pri sprejemanju zakonodaje, razen če bi Levica kljub odpovedi sodelovanja v parlamentu podprla določene zakone: "Takšne situacije v Sloveniji še nismo imeli, medtem ko so se tehnične oziroma strokovne vlade na tujem pogosto znašle v takšnem položaju. Seveda pa to ni zagotovilo za trdno in trajno vlado."
"Takšne razmere niso zagotovilo za trdno in trajno vlado"
Na vprašanje, ali bi lahko katera od strank na desnici, na primer NSi, podprla določene reformne zakone, Ude odgovarja, da je to malo verjetno. "Pogosto se kakšna stranka strinja z vsebino zakona, vendar zato, ker je na nasprotni strani, glasuje proti. To se zgodi zlasti takrat, ko želi opozicija doseči razpis novih volitev, tudi Levica v takšni situaciji verjetno ne bo nobena izjema," razlaga Ude, ki Levico v nasprotju z nekaterimi drugimi strokovnjaki že zdaj šteje za opozicijsko stranko.
"Pri vprašanju, kaj je pozicija in kaj je opozicija, je ključno sodelovanje pri oblikovanju vlade oziroma delitev med izvršno in zakonodajno vejo oblasti. Levica ni sodelovala pri oblikovanju vlade, prav tako iz njenih vrst ne prihaja noben minister ali državni sekretar. Stranka torej ne sodeluje pri izvršni oblasti, koalicija pa je ustvarjena ravno zato, da oblikuje izvršno oblast," meni nekdanji ustavni sodnik.
Kot primer navaja oblikovanje tako imenovanega partnerstva za razvoj med prvo vlado Janeza Janše, ki so jo sestavljale stranke SDS, NSi, SLS in DeSUS, ter opozicijskima strankama SD in SNS in poslancema narodnih skupnosti. "Tudi po tem, ko je prišlo do tega sodelovanja med vlado in opozicijo, je bila opozicija še vedno opozicija, vendar se je pri nekaterih zadevah strinjala z vlado," pojasnjuje Ude.
28