SiolNET. Trendi Potovanja
1,87

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Marko Bradač

Pravnuk mojstra, ki je izdelal Aljažev stolp, razkriva, kdo je pred 123 leti prvi vstopil v stolpič

1,87

termometer

Aljažev stolp
Marko Bradač je pravnuk kleparskega mojstra Antona Belca, ki je pred 123 leti na pobudo Jakoba Aljaža izdelal Aljažev stolp. Foto: Ana Kovač

Aljažev stolp, ki je te dni na obnovi v kovinarski delavnici podjetja KOV na Jesenicah, je pred 123 leti po navodilih župnika Jakoba Aljaža izdelal kleparski mojster Anton Belec. Njegovo zgodbo, ki se širi iz roda v rod, dobro pozna Belčev pravnuk Marko Bradač.

V petek, 21. septembra, bo minilo 14 dni, odkar je helikopter Slovenske vojske z vrha Triglava v Mojstrano pripeljal Aljažev stolp. 190-centimetrov visok pločevinasti stolpič, ki je brez dvoma najbolj prepoznavna konstrukcija v Sloveniji, nosi pa tudi močno simbolično noto, so s tovornjakom najprej odpeljali v Konservatorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kjer so ga podrobneje pregledali in ocenili njegovo stanje, trenutno pa je na Jesenicah, v podjetju KOV, kjer sanirajo poškodbe na njegovi pločevini.

aljažev stolp Mojstrana Foto: Ana Kovač

Zgodba o nastanku Aljaževega stolpa skoraj iz prve roke

Aljažev stolp ima med Slovenci posebno mesto. To še posebej velja za družino Marka Bradača, profesorja pedagogike, ki je pravnuk človeka, ki je leta 1895 izdelal stolp.

"Zgodba o nastanku Aljaževega stolpa se je v naši družini iz roda v rod prenašala z ustnim izročilom, medtem ko je napisanega bolj malo," je pripoved o nastanku Aljaževega stolpa začel Bradač.

Aljažev stolp Foto: Ana Kovač

"Moj pradedek je v dnevnik napisal zgolj besedi Aljažev stolp in pripisal letnico, celotno zgodbo pa sem izvedel od prababice Josipine Belec. Prav ona je bila prva, ki je na dvorišču v Šentvidu, kjer sta živela (v rumeni hiši nasproti šentviške cerkve, op. a.), preizkusila, kako je Aljažev stolp videti od znotraj. Potem se je večkrat "pobahala", da je bila prva, ki je bila znotraj stolpa," je žarel Bradač, medtem ko je nam pripovedoval eno bolj imenitnih zgodb v slovenski zgodovini

Iz Mojstrane so ga s tovornjakom odpeljali v Ljubljano, v Konservatorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Iz Mojstrane so ga s tovornjakom odpeljali v Ljubljano, v Konservatorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Foto: Ana Kovač

Kako se je pravzaprav začela? "V času po velikonočnem potresu leta 1895 je Aljaž obiskal mojega pradedka in prinesel skico stolpa. Povedal mu je, da bi na vrhu Triglava rad postavil zavetišče. Ideja je bila po oceni mojega pradedka nora. "To, da ti hočeš postaviti nek stolp na vrhu Triglava je res nora ideja, ampak ker te poznam in ker gre za vse Slovence, ti bom stolp izdelal zastonj, mu je dejal." Belec in Aljaž sta bila prijatelja že od otroških let.

Stolp je trenutno v delavnici podjetja KOV na Jesenicah:

Bradač je spomnil, da se je njegov praded, ki je 20 let županoval v občini Ljubljana Šentvid, po material za stolp odpravil na Dunaj in naročil prav posebno pločevino.

"Ne takšno, ki je za izdelavo strehe, ampak debelejšo, zato, da bi res zdržal dolga leta. Ko ga je izdelal in najprej sestavil na svojem dvorišču, ga je postavil Šentviščanom na ogled. Vsi so se čudili, kaj ta stavba pomeni," nam je razkril Bradač.

Stolp so Belec in njegovi pomočniki od Šentvida do Mojstrane prepeljali z vlakom, čez Krmo so ga prenesli s konji, zadnji del poti pa so dele tovorili peš. Vse skupaj jim je vzelo teden dni časa.

Aljažev stolp Foto: Ana Kovač

"Aljažev stolp so na Triglav znosili po delih, najbolj ozek del, greben, so morali celo zajahati, takrat je bil drugačen, kot je danes. Belec je enega od pomočnikov, ki je nosil najtežji del v hecu spodbujal, naj zapoje pesem Gledam vrh Triglava, pa ga je zavrnil, češ, da trenutno gleda prepad vrh Triglava," je še razkril Belčev pravnuk, ki je svojega slavnega prednika zelo ponosen.

"Pradedek se je izobraževal in potoval po vsej Evropi. Obiskoval je kovinarske delavnice, tovarne, kot zelo dobrega delavca so ga vabili, da je poučeval kleparstvo. Med drugim sem iz njegovega dnevnika razbral, da je obiskal tudi svetovne sejme v Parizu, Londonu, … Kot sem razbral iz zgodovine, je zelo možno, da je bil v Parizu prav za čas otvoritve Eifflovega stolpa. Zelo rad je hodil v hribe in kot sem še razbral iz njegovega dnevnika, je bil zraven tudi pri gradnji koče na Kredarici in kapele v bližini. "

Anton Belec je umrl leta 1940. Imel je 84 let.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 131
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin