Sobota, 19. 9. 2020, 18.25
3 leta, 7 mesecev
V Globasnici srečanje predsednikov parlamentov Slovenije in Avstrije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
2
Igor Zorčič
V Globasnici na avstrijskem Koroškem sta se danes ob letošnji stoti obletnici koroškega plebiscita srečala predsednika parlamentov Slovenije in Avstrije, Igor Zorčič in Wolfgang Sobotka. Na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli sta se tudi udeležila spominske slovesnosti za žrtvami nacističnega nasilja. Oba sta, kot so sporočili iz DZ, danes namenila velik poudarek dialogu z narodno skupnostjo.
To je bilo drugo uradno srečanje predsednikov parlamenta Slovenije in Avstrije. Današnje srečanje se je začelo z udeležbo obeh na dogodku z naslovom Srečanje in dialog v Globasnici, ki ga je gostil tamkajšnji župan Globasnice in predsednik ene od krovnih organizacij koroških Slovencev, Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, Bernard Sadovnik.
Osrednji dogodek današnjega srečanja je bila spominska slovesnost na Peršmanovi domačiji v Železni Kapli, kjer sta se Zorčič in Sobotka poklonila žrtvam poboja družin Sadovnik in Kogoj ter položila venca k spominski tabli, piše STA.
Zorčič je v nagovoru na Peršmanovi domačiji izpostavil, da bi mirno in razumevajoče sožitje slovenske manjšine in nemško govoreče večine moralo postati ena najpomembnejših vrednot plebiscitarne odločitve.
"Razumemo občutke zadovoljstva večinskega prebivalstva zaradi odločitve o priključitvi Koroške Avstriji, verjetno podobne občutke delimo Slovenci ob vrnitvi Primorske matični državi, a nas to ne odvezuje odgovornosti za uveljavitev in zaščito manjšin," je poudaril predsednik državnega zbora.
Dodal je, da pozdravlja namero avstrijske vladajoče koalicije, da se še letos, ko je stota obletnica plebiscita, začne dejansko uresničevati slovesna zaobljuba deželnega zbora o varovanju jezikovne in narodne posebnosti koroških Slovencev. Kot je ocenil, vsebuje program avstrijske vlade tudi zaveze za zakonodajne spremembe, ki napovedujejo bistveno višjo občutljivost za manjšine v Avstriji.
Wolfgang Sobotka
Današnje srečanje bo še podkrepilo sodelovanje držav
Zorčič je v uvodu tudi izrazil prepričanje, da bo današnje srečanje odprlo pot k še boljšemu sodelovanju med parlamentoma in državama. Posebej je izpostavil pomen simbolnega dejanja, s katerim sta se poklonila žrtvam nacističnega nasilja v drugi svetovni vojni.
Za kritičen odnos do nacizma in drugih ideologij, ki so pomorile na milijone ljudi, so po besedah predsednika slovenskega parlamenta danes še posebej odgovorni politiki.
"Zloveščim pojavom, ki spominjajo na te temačne čase in dogajanja, se najodločneje lahko upremo, če smo dovolj samokritični do lastnih slabosti in občutljivi za ranljivost drugih, še posebej šibkih in majhnih. Imeti moramo dovolj poguma, da zgradimo boljši svet ob polni zavesti o dogodkih, ki nas vežejo s svojo strahotno tragičnostjo, kot je primer Peršmanove domačije. Na tej poti so iskrena srečanja in pogovori, kot je to, današnje, najboljša popotnicam," je poudaril Zorčič.
Peršmanova domačija je bila pred 75 leti prizorišče enega zadnjih vojnih zločinov, ki se je zgodil na avstrijskem Koroškem. Le nekaj dni pred koncem druge svetovne vojne, 25. aprila 1945, so nacisti umorili štiri odrasle osebe in 11 otrok, člane Sadovnikove in Kogojeve družine.
"Pomen dogodkov, kot je ta, današnji, moramo dojeti kot opomnik prihodnjim rodovom, ne pa kot vzrok razdora med narodoma. Šele s tem, ko taka obeležja obiskujemo, kažemo na to, da smo civilizacijsko zreli in politično odgovorni, da lahko pošiljamo sporočila sprave in da želimo izkustvo zgodovine uporabiti za utiranje boljše poti v prihodnost. To je naše glavno sporočilo, ki ga pošiljamo obema narodoma," je ob polaganju vencev na Peršmanovi domačiji dejal Zorčič.
Predsednika obeh parlamentov pobliže spoznala dvojezično skupnost
V pogovoru s predstavniki slovenske narodne skupnosti, Geoparka Karavanke, partnerske občine Goriška brda ter občine Železna Kapla sta predsednika obeh parlamentov v živo spoznala življenjski utrip na dvojezičnem ozemlju.
Obiskala sta tudi dvojezično ljudsko šolo Globasnica, kjer poteka šolski program v slovenskem in nemškem jeziku. Današnje srečanje sta zaključila z oceno, da so odnosi med državama dobri in da je treba nadaljevati v duhu dobrega sodelovanja in konstruktivnega dialoga.
Oba predsednika sta se prvič uradno srečala v začetku julija in se tudi dogovorila, da se ponovno srečata septembra. Predsednik državnega zbora je danes še izpostavil, da "bomo z današnjim srečanjem dali pomen zgodovinskim dogodkom in statusu naše manjšine".
10. oktobra bo minilo 100 let od koroškega plebiscita, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.
2