Četrtek, 8. 12. 2022, 11.38
2 leti
Uradno: Hrvaška s 1. januarjem del schengna #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,60
29
Notranji ministri EU so na današnjem zasedanju v Bruslju potrdili vstop Hrvaške v schengensko območje s 1. januarjem 2023, so za STA potrdili na slovenskem notranjem ministrstvu. Vstop Bolgarije in Romunije v schengen so medtem zavrnili. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je izrazila razočaranje zaradi zavrnitve.
"Schengensko območje se bo zahvaljujoč češkemu predsedstvu prvič po več kot desetletju povečalo. Ministri so podprli članstvo Hrvaške s 1. januarjem," je češko predsedstvo Svetu EU zapisalo na Twitterju. Hrvaška bo postala 27 članica schengna.
Nadzor na hrvaških kopenskih in morskih mejah z drugimi članicami schengna bo tako odpravljen 1. januarja prihodnje leto, na letališčih pa 26. marca ob menjavi letalskih voznih redov.
Bobnar: Slovenija od Hrvaške pričakuje dosledno varovanje zunanje schengenske meje
Slovenija je danes podprla vstop Hrvaške v schengen, pri čemer pričakuje, da bo dosledno izvajala svoje obveznosti glede varovanja zunanje meje, je ob zasedanju notranjih ministrov EU dejala ministrica Tatjana Bobnar. Potrdila je, da je Slovenija ob tem podala enostransko izjavo, v kateri je poudarila vztrajanje pri arbitražni razsodbi.
"Veseli smo, da se bo Hrvaška 1. januarja pridružila schengenskemu območju. Pričakujemo, da bo kot članica dosledno izpolnjevala svoje obveznosti v zvezi z varovanjem zunanje, torej schengenske meje," je v izjavi za slovenske novinarje povedala ministrica Bobnar.
Slovenska policija se po njenih besedah že vrsto let pripravlja na hrvaški vstop v schengen. Pripravljeno ima strategijo, na podlagi katere bo v okviru t. i. izravnalnih ukrepov zagotavljala nadzor na notranji meji in varnost vsem prebivalcem Slovenije, je še povedala.
Določeno število policistov, ki trenutno varujejo mejo s Hrvaško, bo prerazporejeno na policijske postaje za izravnalne ukrepe. Določeno število policistov pa bo premeščeno na splošne policijske postaje, je pojasnila ministrica. Presojo o tem bo opravila policija.
"Slovenija in Hrvaška že sedaj sodelujeta, imamo tudi skupne patrulje, zagotavljamo varnost vsak na svojem ozemlju in prepričana sem, da se bo to dobro medsebojno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje," je povedala o sodelovanju s Hrvaško po njenem vstopu v schengen.
Notranja ministrica Bobnar je potrdila, da je Slovenija ob potrditvi hrvaškega članstva v schengenskem območju podala tudi enostransko izjavo, v kateri je izpostavila svoje vztrajanje pri implementaciji arbitražne razsodbe, ki je dokončna, zavezujoča in jo je treba spoštovati.
Plenković: Od vstopa Hrvaške v schengen največ koristi za državljane in gospodarstvo
Od vstopa Hrvaške v schengensko območje bodo imeli koristi hrvaški državljani in gospodarstvo pa tudi Evropska unija, sta prek Twitterja sporočila hrvaški premier Andrej Plenković in hrvaški notranji minister Davor Božinović.
"Vlada je izpolnila svoje strateške cilje, od katerih bodo največje koristi imeli državljani in gospodarstvo," je zapisal Plenković na Twitterju in izpostavil, da je Hrvaška dobila soglasno podporo Sveta EU. "1. januarja postajamo članica schengna," je dodal.
Na odločitev notranjih ministrov držav Evropske unije se je odzval tudi Božinović. "Hrvaška je v schengnu! Na naši evropski poti ni več meja," je zapisal hrvaški notranji minister in podpredsednik vlade na Twitterju.
Slovenija: Čestitke sosedom
"Čestitke sosedom," pa so na Twitterju objavili pri slovenskem zunanjem ministrstvu in dodali, da bo ta odločitev državljankam in državljanom na obeh straneh meje omogočila prosto gibanje med državama in izboljšala njihov vsakdan.
Ob tem je Slovenija podala tudi enostransko izjavo, v kateri poudarja, da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena z arbitražno razsodbo, ki je končna in obvezujoča. Hrvaška medtem v svoji izjavi zatrjuje, da je razsodba ne obvezuje in da je treba mejo še določiti.
Hrvaška je v EU vstopila julija 2013
Vstop sosednje države je podprla tudi Slovenija, ki je članica območja brez nadzora na notranjih mejah od leta 2007. Ob tem je podala enostransko izjavo, v kateri poudarja, da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena z arbitražno razsodbo, ki je končna in obvezujoča. Hrvaška medtem v svoji izjavi zatrjuje, da je razsodba ne obvezuje in da je treba mejo še določiti.
Hrvaška je v EU vstopila julija 2013, ocenjevanje njene pripravljenosti na vstop v schengen pa se je začelo tri leta kasneje. Bila je deležna najobsežnejšega ocenjevanja med članicami schengna, izpolniti je morala 281 priporočil, od tega se jih je 145 nanašalo na nadzor zunanje meje.
Avstrija proti vstopu Bolgarije in Romunije v schengen
Ocenjevanje se je končalo maja 2019, Evropska komisija pa je nato oktobra istega leta ocenila, da je Hrvaška izpolnila vse tehnične pogoje za vstop v schengen. Decembra lani so to potrdili še notranji ministri članic EU. Nato je sledilo še sprejemanje končne odločitve o pridružitvi slovenske južne sosede temu območju, ki se je zaključilo danes.
Vstop Bolgarije in Romunije v schengen so notranji ministri EU zavrnili. Avstrija je glasovala proti članstvu obeh, Nizozemska pa proti članstvu Bolgarije.
Komisarka Johansson je izrazila razočaranje. "Romunom in Bolgarom sporočam, da si tudi vi zaslužite, da postanete del schengna, zaslužite si dostop do prostega gibanja," je poudarila.
Češki notranji minister Rakušan prav tako meni, da Romunija in Bolgarija izpolnjujeta vse pogoje za pridružitev območju brez nadzora na notranjih mejah.
Ti dve državi, ki sta se EU pridružili leta 2007, sta sicer pogoje za pristop k schengnu izpolnili že leta 2011. Zadnji misiji, ki sta ju Romunija in Bolgarija povabili prostovoljno, sta oceno njune pripravljenosti na članstvo opravili v zadnjih mesecih. Komisija je sredi novembra znova poudarila, da obe državi izpolnjujeta pogoje.
V Romuniji in Bolgariji razočaranje ob zavrnitvi vstopa v schengen
o današnji zavrnitvi vstopa Bolgarije in Romunije na srečanju notranjih ministrov EU so v obeh državah izrazili razočaranje. Bolgarski notranji minister Ivan Demerdžijev je veto Avstrije in Nizozemske označil za politično motiviran, romunski predsednik vlade Nicolae Ciuca pa je izjavil, da neprilagodljivosti Dunaja ne razume.
Vendar pa je Ciuca v Bukarešti dodal, da Romunija kljub temu ne bo obupala, temveč bo še bolj motivirana, da vstop v schengensko območje doseže, zlasti zato, ker so se vse druge države članice EU izrekle za njen vstop, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Medtem je predsednik romunske poslanske zbornice in vodja socialdemokratske stranke (PSD) Marcel Ciolacu Avstrijo obtožil, da služi "ruskim interesom" in da je z vetom ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu podarila "nepričakovano božično darilo".
Dodal je, da bo imelo avstrijsko "absurdno in nepošteno" glasovanje proti vstopu Romunije v schengen "nedvomno posledice". Ciolau bo sicer prihodnje leto na podlagi določil v koalicijski pogodbi po vsej verjetnosti prevzel premierski stolček v Bukarešti.
Medtem je bolgarski notranji minister Demerdžijev veto Avstrije in Nizozemske označil za politično motiviran. "Trenutno ne nameravamo sprejeti nobenih protiukrepov," je dejal, potem ko je Sofija pred tem zagrozila, da bo to storila, navaja APA.
29