Četrtek, 30. 9. 2021, 8.34
3 leta, 1 mesec
Janša: za nove smrti zaradi covid-19 bo soodgovorno ustavno sodišče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
216
Zaradi pogoja PC v državni upravi je bilo vloženih več ustavnih pobud posameznikov iz državne uprave, ki izpodbijajo vladni odlok. Nekatere pobude bodo obravnavali absolutno prednostno. Sejo so pred sodiščem na Beethovnovi v Ljubljani sicer spremljali tudi nasprotniki pogoja PC oziroma vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja covid-19.
Ustavno sodišče je na današnji seji zadržalo vladni odlok, ki s petkom za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja (PC). To pomeni, da se za več deset tisoč javnih uslužbencev z jutrišnjim dnem ne spreminja nič, še naprej bodo morali izpolnjevati pogoj PCT. Predsednik vlade je po odločitvi ustavnega sodišča na Twitterju zapisal, da bo za vsako nadaljnje obolenje ali smrt zaradi bolezni covid-19 soodgovornost nosila večina na ustavnem sodišču.
Za zadržanje vladnega odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta napovedala tudi odklonilni ločeni mnenju, sta bila proti. Pritrdilna ločena mnenja so medtem napovedali Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs ter sodnik Rok Čeferin.
Celotno besedilo sklepa ustavnega sodišča si lahko preberete s klikom na to povezavo.
Janša: večina na ustavnem sodišču bo soodgovorna za nove smrti
Za vsakega, ki bo v Sloveniji v prihodnje za posledicami okužbe z novim koronavirusom zbolel ali umrl zaradi nadaljnjega širjenja virusa, ki je v glavnem posledica prenizke precepljenosti prebivalstva, nosi soodgovornost večina na ustavnem sodišču, je ob današnji odločitvi ustavnega sodišča na Twitterju zapisal premier Janez Janša.
Za vsakega, ki bo v 🇸🇮 v prihodnje za posledicami okužbe s #Covid19 zbolel ali umrl - zaradi nadaljnjega širjenja virusa, ki je v glavnem posledica prenizke precepljenosti prebivalstva, nosi soodgovornost večina na @UstavnoSodisce, ki bolj varuje lik JBTita kot zdravje Slovencev. https://t.co/w9sMByLWJC
— Janez Janša (@JJansaSDS) September 30, 2021
Janša je sicer poobjavil tudi tvit ustavnega sodnika Klemna Jakliča, da gre za še eno "v vrsti odločitev te sestave, ki se je s pravnimi argumenti in v okviru ustavnosodne doktrine o zadržanjih preprosto ne da konsistentno obrazložiti".
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je na popoldanski novinarski konferenci vlade o stanju glede bolezni covid-19 v državi izrazil obžalovanje nad odločitvijo ustavnega sodišča, a poudaril, da jo bo spoštoval.
.@BostjanKoritnik: Današnjo odločitev Ustavnega sodišča obžalujem, a jo bom seveda – to poudarjam, da ne bo spet prihajalo do nesporazumov – absolutno spoštoval.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 30, 2021
Nezadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča je bil tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs:
Dva pravna strokovnjaka zopet v manjšini proti sedmim epidemiologom ustavnega sodišča. https://t.co/TwtDcpyX5H
— Aleš Hojs (@aleshojs) September 30, 2021
V policijskem sindikatu pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča
V Policijskem sindikatu Slovenije pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča glede zadržanja izvajanja določb odloka, ki bi s petkom za zaposlene v državni upravi uvedel pogoj prebolelosti ali cepljenja (PC). Kot je dejal predsednik sindikata Rok Cvetko, od delodajalca pričakujejo, da bo "absolutno spoštoval to odločitev".
Z odločitvijo sodišča so v sindikatu zadovoljni, saj je po njihovi oceni s tem preprečilo poseganje vlade v človekove pravice in svoboščine, tako v pravice policistov kot drugih zaposlenih v državni upravi in ostalih državljanov.
"Ocenjujemo pa, da ta odločitev v tem trenutku nastavlja predvsem ogledalo vladi, zaradi ravnanj katere smo priča evidentnemu nazadovanju države na področju temeljnih pravnih in demokratičnih standardov," je na današnji novinarski konferenci dejal Cvetko.
Zato menijo, da bi morala biti predvsem politična oblast prva v državi, ki bi morala spoštovati ustavo. "Če je ne, pomeni, da so ogrožene pravice vseh državljanov, torej tudi policistov," je navedel.
Pričakujejo, da se bo po tej odločitvi ustavnega sodišča tudi vlada vnaprej bolj premišljeno, predvsem pa v duhu socialnega partnerstva, odločala o pravicah zaposlenih vseh v Sloveniji. Pričakujejo tudi, da bo tudi končna odločitev ustavnega sodišča podobna kot današnja.
Rok Cvetko je na kratko povzel tudi oceno tehtanja ustavnega sodišča glede težko popravljivih posledic. Kot je navedel, je ustavno sodišče ocenilo, "da ni mogoče pritrditi vladi, da bi bile posledice zadržanja izvrševanja izpodbijanje določbe težje od posledic, ki bi nastale, če bi se ta določba izvrševanja".
V sindikatu še pričakujejo, da bo delodajalec od petka naprej spoštoval odločitev ustavnega sodišče in ljudi ne bo silil v obvezno cepljenje oz. jih ob neizpolnitvi pogoja cepljenja ali prebolelosti napotoval domov.
Podrobneje o odločitvi ustavnega sodišča o zadržanju odloka
Po navedbah ustavnega sodišča del odloka od predstojnika organa državne uprave zahteva, da zoper tiste zaposlene, za katere ne bi veljale izjeme, v primeru neizpolnjevanja pogoja prebolevnosti ali cepljenja (PC) ukrepa v skladu s predpisi o delovnih razmerjih. Odlok ne konkretizira teh ukrepov. To pomeni, da lahko predstojnik izvaja postopke, ki jih določata zakon o javni upravi oz. zakon o delovnih razmerjih. Ukrep v skladu s predpisi o delovnih razmerjih pa je tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na to nikakor ni mogoče izključiti, da bi bili zoper zaposlene, ki ne bi izpolnjevali pogoja prebolevnosti ali cepljenja, izvedeni disciplinski postopki, pa tudi postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi, ugotavlja sodišče.
Glede težko popravljivih škodljivih posledic, ki bi utegnile nastati z zadržanjem izpodbijanega 10.a člena odloka, so upoštevali, da vlada ni utemeljila, da bi se ravno med zaposlenimi v organih državne uprave novi koronavirus pomembno hitreje in bolj širil kot v preostali populaciji ali pri drugih skupinah posameznikov, ki so glede na svojo zaposlitev še bolj izpostavljeni rizičnim stikom. Trditvam vlade, da je izpodbijani ukrep edini, ki omogoča zagotavljanje pravice delavcev do varnega in zdravega okolja, zato ni mogoče slediti. Iz navedb vlade ni mogoče sklepati, da bi bilo delovanje državne uprave tako ogroženo, da je treba določiti strožji pogoj za opravljanje dela, ugotavlja sodišče.
Če bi se izpodbijani 10.a člen izvrševal, pa bi se kasneje izkazalo, da je protiustaven oziroma nezakonit in bi ga ustavno sodišče razveljavilo ali odpravilo, bi lahko nastale težko popravljive škodljive posledice za tiste zaposlene v državni upravi, ki ne izpolnjujejo pogoja PC in zanje ne bi bili upoštevni izjemi iz izpodbijanega člena.
Po navedbah ustavnega sodišča ni mogoče spregledati, da je vsako cepljenje po naravi stvari za posameznika trajen in nepovraten ukrep, do katerega v primeru zahteve po izpolnjevanju pogoja PC lahko pride proti volji posameznika. Glede na to ni upoštevna niti trditev vlade, da pomeni izpodbijana določba ukrep začasne narave.
Glede na navedeno po oceni ustavnega sodišča ni mogoče pritrditi vladi, da bi bile posledice zaradi zadržanja izvrševanja izpodbijane določbe težje od posledic, ki bi nastale, če bi se izpodbijana določba izvrševala. (STA)
Če ustavno sodišče ne bi zadržalo odloka, z jutrišnjim dnem testiranje za zaposlene v državni upravi ne bi več zadostovalo
Vlada je namreč sklenila, da bi morali s 1. oktobrom zaposleni v državni upravi, ki bodo želeli delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati pogoja preboleli ali cepljeni, medtem ko se bo iz t. i. pogoja PCT izloči T, torej testiranje. Ta pogoj bi veljal za ožjo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote) in ne za celoten javni sektor.
Vloženih več pobud posameznikov, ki izpodbijajo vladni odlok
Zaradi pogoja PC v državni upravi je bilo vloženih več ustavnih pobud. Portal N1 je poročal, da je ustavno sodišče prejelo že približno 250 pobud posameznikov iz državne uprave, ki izpodbijajo vladni odlok.
Ustavno sodišče je medtem sporočilo, da bo nekatere pobude za presojo ustavnosti omenjenega vladnega odloka obravnavalo absolutno prednostno.
216