Sreda, 1. 9. 2021, 22.03
3 leta, 2 meseca
Upravno sodišče zavrnilo častilce Tita
Upravno sodišče je zavrnilo tožbo občana Radencev, ki je v imenu Enotnih za občino Radenci 13. julija letos predal zahtevo 288 občanov za razpis referenduma. Na njem bi odločali o občinskem odloku, s katerim je občinski svet v Radencih Titovo cesto 30. junija preimenoval v Cesto osamosvojitve Slovenije. Na sklep sodišča je sicer mogoča pritožba v roku 15 dni od vročitve oziroma do 8. septembra.
Upravno sodišče v Mariboru je zavrnilo tudi zahtevo občana Radencev Franca Vukajča za izdajo začasne odredbe, v kateri je predlagal, da sodišče izpodbijano obvestilo občine razveljavi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek.
Vukajč trdi, da živi na Titovi cesti v Radencih, župan Leljak pa opozarja, da je trenutno v veljavi ime Cesta osamosvojitve Slovenije.
Celoten sklep sodišča si lahko preberete tukaj.
Župan Radencev Roman Leljak je ob vložitvi zahteve izrazil prepričanje, da je pobuda za razpis referenduma v vsakem primeru nedopustna, saj vsebuje protiustavno vprašanje. Pobuda namreč zahteva, da bi na referendumu odločali, ali naj se uveljavi odlok, ki spreminja ime Titove ulice. Leljak je prepričan, da z odlokom odpravljajo ustavno neskladnost, saj je ime Titova cesta protiustavno.
Ker je ustavno sodišče v podobni zadevi že odločilo, da je poimenovanje ulice Titova cesta neustavno, župan poudarja, da dejstvo, da se sporna ulica od leta 1979 imenuje Titova cesta, ne pomeni bistvene razlikovalne okoliščine, da bi bilo tovrstno poimenovanje skladno in dopustno.
Ustavno sodišče je sicer prejšnji odlok, s katerim je občinski svet že enkrat preimenoval Titovo cesto, razveljavilo, ker je župan Leljak odlok razglasil pred potekom 15-dnevnega roka. Ta je namenjen vložitvi zahteve za razpis referenduma o odloku, zato odlok ni bil zakonit. Občinski svet je nato odlok znova podprl.
Sprememba Titove ceste v Radencih v Cesto osamosvojitve Slovenije in vroče razprave, ki jo spremljajo, so postale zanimive tudi za tuje medije. Tako se je o Titovi cesti v Radencih poleti razpisal tudi znani britanski časnik Guardian. Zapisal je, da je Leljak leta 1989 izdal knjigo o Hudi Jami, v kateri so Titovi protifašistični partizani maja in junija 1945 ubili več kot tisoč ljudi, večinoma vojnih ujetnikov. Med zagovarjanjem odstranitve Titovega imena z ulice v Radencih je Leljak trdil, da je bil Tito eden od največjih zločincev 20. stoletja.
154