Sreda, 9. 3. 2022, 15.13
2 leti, 1 mesec
Umrl je Jakob Jež, najstarejši slovenski skladatelj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,18
Bil je človek pronicljivega in ustvarjalnega duha, so Ježu v spomin zapisali pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti.
V 94. letu starosti je 8. marca 2022 umrl najstarejši slovenski skladatelj, profesor, predavatelj, urednik, pisec in mislec Jakob Jež, so sporočili z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Jež je bil širšemu občinstvu znan po zborovskih delih, pri katerih je velikokrat črpal iz ljudskega izročila, sicer pa je segel na skoraj vsa kompozicijska področja, tudi scensko, filmsko, orkestralno in komorno.
Jež, ki se je rodil leta 1928 v Boštanju, je izšel iz skladateljske skupine Pro musica viva, ki je v 60. letih 20. stoletja želela slovensko glasbo približati modernim tokovom. Segel je skoraj na vsa kompozicijska področja, velik pečat pa je pustil tudi v glasbi za mladino. Leta 1991 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Diplomiral je na oddelku za glasbeno zgodovino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Svojo službeno pot v Ljubljani je začel na nižji glasbeni šoli v Spodnji Šiški, kasneje na Srednji glasbeni in baletni šoli, nato je poučeval na Pedagoški akademiji (današnji Pedagoški fakulteti), kjer je kot docent za predmet oblikoslovje dočakal upokojitev. Čeprav je zase pogosto dejal, da je skladatelj samouk, se je kompozicije nekaj časa učil pri Marijanu Lipovšku.
Kot diplomirani muzikolog je v slovensko glasbeno zakladnico največ prispeval kot skladatelj. Napisal je šest kantat (Do fraig Amors, Brižinski spomeniki …), mnogo samospevov in komornih ter klavirskih del. Največji del svojega opusa pa je posvetil zborom, posebno skladbe za mladino. Te so objavljene v reviji Grlica in v zbirkah Pojem plešem, Pojem igram in Pojem spremljam. Raziskoval in revidiral je tudi glasbeno zapuščino Marija Kogoja (samospevi, klavirske skladbe), kar je vplivalo na njegov slog pisanja v opusu za mladino.
S svojim znanjem je dolga leta urejeval reviji Grlica in Naši zbori. Je tudi prejemnik visokih priznanj: Prešernove nagrade, Zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Gallusove in Trubarjeve plakete ZKOS/JSKD, Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev (DSS) ter številnih nagrad Jugoslovanske radiotelevizije za posamezne skladbe. Vse življenje si je prizadeval za izboljšanje in posodabljanje glasbene vzgoje na izobraževalnih ustanovah in v osnovnem šolstvu.
