Sreda, 4. 7. 2018, 16.13
6 let, 4 mesece
Tudi vrhovni sodniki proti sodni preiskavi v zadevi farmacevtka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
2
Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc v zadevi farmacevtka, poroča spletni Večer. S tem je pritrdilo odločitvi sodišč na prvih dveh stopnjah, da zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića ne bo uvedena sodna preiskava zaradi sumov kaznivega dejanja jemanja podkupnine.
Po poročanju Večera je tožilec Andrej Ferlinc izpodbijal odločitev ljubljanskega okrožnega in višjega sodišča, ker je menil, da sta pri svojih odločitvah kršili določbe kazenskega postopka. Med drugim je navedel, da sodišči nista pravilno upoštevali določbe o zastaranju pregona. Meni, da je sodišče po uničenju dokazov zoper Zorana Jankovića, ko je bil zaradi poteka časovnega obdobja pregon zoper njega dejansko preprečen, obšlo določbe o zastaranju daleč pred dejanskim zastaranjem pregona. Sodišče njegovim navedbam ni sledilo in je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo, še poroča Večerov spletni portal.
Odločitev vrhovnega sodišča v sestavi Branko Masleša, Vesna Žalik, Mitja Kozamernik, Marjeta Švab Širok in Barbara Zobec prihaja leto dni po odločitvi preiskovalne sodnice, ki je sklenila iz spisa izločiti vse dokaze, pridobljene s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, kar je tlakovalo pot poznejšim odločitvam o zavrnitvi sodne preiskave.
Hišne preiskave na občini in v podjetju Lekarna Ljubljana
Jankoviću so kriminalisti namreč prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Zaradi sumov, da naj bi od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti nato 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi.
Policija je zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje 15. septembra 2016 na specializirano tožilstvo vložila kazensko ovadbo, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca 2017, torej več kot dve leti po pridobljenih prisluhih, medtem ko jim zakonodaja za začetek kazenskega pregona daje dveletni rok. Jankovićev zagovornik je zato vložil predlog za izločitev dokazov, čemur je preiskovalna sodnica ugodila ter odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Janković je sklep prejel 4. julija lani, 13. septembra pa mu je pritrdilo še Višje sodišče v Ljubljani.
Posledično je 16. oktobra lani senat ljubljanskega okrožnega sodišča zavrnil zahtevo Specializiranega državnega tožilstva za sodno preiskavo v primeru, češ da podatki v spisu, ki so ostali po izločitvi prisluhov, ne utemeljujejo suma, da je Janković storil očitano kaznivo dejanje. Tožilka Blanka Žgajnar se je na odločitev pritožila, a je 16. januarja letos Višje sodišče v Ljubljani pritožbo zavrnilo. Temu je sledila omenjena tožilska zahteva za varstvo zakonitosti, ki pa je torej prav tako padla na vrhovnem sodišču.
Na tožilstvu vseskozi vztrajajo, da niso zamudili roka za vložitev zahteve za preiskavo, "ker takšnega roka zakon eksplicitno niti ne določa". Omenjeni dveletni rok namreč dojemajo kot instrukcijski. V prizadevanjih so jih podprli tudi poslanci DZ, ki so vmes na predlog NSi sprejeli avtentično razlago zakona o kazenskem postopku, ki določa, da gre za instrukcijski rok, a je vrhovno sodišče že v primeru zahteve za varstvo zakonitosti v enem od primerov Franca Kanglerja odločilo, da sodnikov avtentična razlaga ne zavezuje.
2