Sreda, 24. 7. 2019, 4.02
4 leta, 9 mesecev
Tri neurja povzročila za najmanj deset milijonov škode #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,33
Na širšem območju Ptuja so tri silovita neurja s točo v manj kot dveh tednih povzročila za več kot deset milijonov škode. Skoraj v celoti je uničen pridelek pšenice in koruze. Češ da se jim zavarovanja zaradi visokih odbitnih franšiz ne izplačajo, so imeli kmetje zavarovanih le tretjino prizadetih površin, zato si tudi s tem ne bodo opomogli. Celotna severovzhodno Slovenija premore le eno letalo za zaščito proti toči, a tudi do tega so kmetje skeptični.
Deset dni po zadnjem neurju kmetje še vedno kar ne morejo verjeti, kakšno opustošenje je za seboj pustila uničujoča toča. Poškodovala je vse kmetijske kulture, tudi pšenico, čeprav mogoče na prvi pogled ni videti tako, poročajo v oddaji Danes na Planetu.
Kot je povedal Ivan Brodnjak s Kmetijske svetovalne službe Ptuj, bo več deset hektarjev pšenice pri njih takšnih, da žetev ne bo upravičena. Kot pravi, so klasi na oko videti dokaj dobro, a pšenica je praktično vsa na tleh in zato se žetev ne izplača.
Številni kmetje bodo letos ostali brez pridelka. Pomagati si ne morejo niti z izplačili zavarovalnine, saj je na območju KGZS Ptuj zavarovanih le okoli 35 odstotkov kmetijskih površin.
Kljub sofinanciranju zavarovalniških premij, kmetje ne zavarujejo svojih površin
Kljub temu, da kmetijsko ministrstvo sofinancira premije, kmetje pravijo, da se jim to še vedno ne izplača. Po besedah predsednika sveta ptujskega kmetijskega zavoda Milana Unuka, zavarovanje ne bo rešilo kmetijstva. Kot pravi, bi bilo potrebno delovati preventivno in čim bolj ublažiti naravne nesreče, zavarovanje ni rešitev. Meni, da bi morali poskrbeti za čim boljšo obrambo proti toči.
"Resnično pozivamo vse pridelovalce, da se tega inštrumenta čim bolj poslužujejo, saj je, kot vidimo, stanje alarmantno," pravi Darja Majkovič, direktorica Direktorata za kmetijstvo.
Protitočno letalo letos obdelalo že 35 nevihtnih oblakov
Edino protitočno letalo v severovzhodni Sloveniji skupno pokriva 71 občin oziroma 3776 kvadratnih kilometrov površin."V zraku smo bili po dve ali tri ure in več in obdelovali en oblak, poleg pa je nastal še eden, a na žalost imamo samo eno letalo," je pojasnil Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor.
Prav to letalo je letos obdelalo že 35 nevihtnih oblakov, kar pomeni, da so letos leteli že večkrat, kot v preteklih dveh sezonah skupaj.
Kmetje se zavedajo, da se bitke z naravo ne da dobiti, zato državo pozivajo, da jim pomaga, kolikor se le da. Predlagajo naj sprejme interventni zakon za pomoč prizadetim kmetijam, aktivira ukrep "de minimis" za najbolj prizadete kmetovalce in dvigne sofinanciranja zavarovalnih premij na najvišjo možno raven, ki jo dopuščajo predpisi EU.
