Ponedeljek, 27. 10. 2025, 7.00
18 ur, 35 minut
POKLICI – CVETLIČARSTVO
Leja Brenkuš Porenta: mlada moč slovenskega cvetličarstva
Poklicno izobraževanje je dragoceno zaradi številnih razlogov, saj mladim omogoča, da pridobljeno znanje takoj preizkusijo v praksi in že med šolanjem spoznajo utrip poklicnega sveta. Lep primer poklica, ki nas spremlja praktično skozi vsa življenjska obdobja, je cvetličarstvo, ki smo ga vzeli pod drobnogled v tokratni "epizodi". Kakor je pokazal utrip dogajanja, vrveža, mladih obrazov v prekrasnem ambientu in okoliški kulisi Biotehniškega centra Naklo, med mladimi navdušenje nad poklicnimi smermi vsekakor obstaja. Oglejte si video!
Ena izmed takih je tudi Leja Brenkuš Porenta, študentka drugega letnika Višje strokovne šole na Biotehniškem centru Naklo, smer hortikultura. Le še nekaj korakov jo loči od diplome, hkrati pa je dejavna tudi na tekmovalni ravni saj je zmagovalka tekmovanja SloveniaSkills 2024 v panogi cvetličarstvo. Na lanskem tekmovanju je s svojo ustvarjalnostjo, tehnično dovršenostjo in estetskim občutkom navdušila sodnike ter si s tem zagotovila nastop na EuroSkills na Danskem.
V letošnjem septembru je tam dosegla izjemen uspeh – osvojila je šesto mesto in prejela medaljo za odličnost. Tekmovanje, ki poteka pod geslom Skilled for a Greener Future, spodbuja tehnično znanje, inovativnost in trajnostne kompetence mladih iz vse Evrope. Dogodek EuroSkills Herning 2025 obenem ni bil le praznik najboljših evropskih talentov na področju spretnosti, temveč tudi navdih za novo generacijo mladih, ki v poklicnem izobraževanju prepoznava svojo prihodnost in karierno pot. Izkušnja, ki jo je imela priložnost doživeti, je po njenih besedah nepozabna in življenjska, priporoča pa jo vsakomur, ki dobi priložnost sodelovati.
Poleg Leje Brenkuš Porenta v tokratni zgodbi predstavljamo še njeno mentorico, Polono Teran, učiteljico strokovnih modulov hortikulture na Biotehniškem centru Naklo, ter Ano Sotošek, učiteljico in mentorico na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, nacionalno sodnico na področju floristike ter predstavnico stroke.
Vas zanima poklicna smer? Odkrijte možnosti izobraževanja, poklicne poti in zgodbe uspešnih mladih na portalu Moja izbira: www.mojaizbira.si.
Kako se je vse skupaj začelo?
Leja Brenkuš Porenta, mlada talentirana floristka pravi, da je že kot otrok zelo rada risala, ustvarjala in izdelovala razne izdelke. "Da bi se res ukvarjala z rožami, si v bistvu nikoli nisem mislila. Vse se je začelo z vpisom na srednjo šolo. Najprej sem si izbrala smer grafičnega oblikovalca, vendar se v tej smeri nisem našla. Iskala sem poklic, ki bi bil bolj umetniški, in tako sem naletela na program cvetličar na Biotehniškem centru Naklo. Rekla sem si: 'Saj nimam nič za izgubiti, bom poskusila.' In tako se je vse začelo," na začetku pove Leja Brenkuš Porenta.
Najprej se je vpisala v program Cvetličar, triletnega poklicnega izobraževanja. Nadaljevala je s študijem hortikulturnega tehnika še dve leti in potem še dve leti na Višji strokovni šoli za hortikulturo. Kot pravi, je na cvetličarstvu najboljši del prav gotovo praksa. "To se mi zdi izjemno pomembno, saj je to poklic, pri katerem veliko ustvarjamo z rokami. Ročne spretnosti so zato ključne in jih je treba ves čas razvijati," poudarja mlada sogovornica.
Poklic, ki spremlja celotno življenje
Dejstvo je, da poklic cvetličarja spremlja človekovo življenje od rojstva do smrti. "Morda se sliši nenavadno, ampak res je tako. Ko mamica rodi otroka, dobi šopek. Pri obhajilu ali birmi so cvetlične dekoracije v cerkvi, potem pridejo poroke, poročni šopki, poročne dekoracije, rojstni dnevi, obletnice, diplome – vse to praznujemo s cvetjem. Na žalost pride tudi tisti zadnji trenutek – pogreb, kjer cvetličar poskrbi za vence in nagrobne aranžmaje. Cvetje je tako prisotno v vseh življenjskih obdobjih," pomen poklica slikovito opiše Leja Brenkuš Porenta.
Poudari, da mora biti dober cvetličar v prvi vrsti ustvarjalen in imeti svoj slog. "Pomembni so tudi poslušnost, odprtost do ljudi, saj moramo upoštevati želje strank in njihove ideje prenesti v realnost. Zraven pa še prijaznost, potrpežljivost, vztrajnost in seveda kreativnost. To je hkrati umetniški poklic – moramo znati kombinirati barve, oblike, linije in to vse povezati v harmoničen izdelek," pomembne lastnosti dobrega cvetličarja opiše Leja Brenkuš Porenta.
Kaj je trenutno v trendu?
Trenutno jo najbolj zanima poročna floristika, ker je najbolj precizna in kompleksna. "Ukvarjala sem se tudi z žalno in vsakdanjo floristiko, a moja posebna ljubezen so zagotovo v roki vezani šopki," razloži.
Sicer so v panogi trenutno v trendu in ospredju trajnostni izdelki. Kaj to pomeni v praksi? "To pomeni, da cvetje naročamo tudi od domačih pridelovalcev in ne vedno iz Nizozemske. Pomembna je tudi uporaba sezonskega cvetja. Trenutno imamo na primer dalije in krizanteme, pogosto pa uporabimo tudi plodove, kot so buče, šipki in podobno. Kar zadeva barve, pa se trendi razlikujejo glede na sezono in želje strank. Spomladi prevladujejo rožnati in svetli odtenki, poleti modri in vijoličasti, pozimi pa imajo stranke zelo rade rdeče in zlate tone – močne, tople barve. Jesen, ki je tudi ena mojih najljubših sezon, pa prinaša oranžne, vijolične in rožnate odtenke – ne pastelne, ampak res intenzivne, močne barve," odgovarja Leja Brenkuš Porenta.
Pomen dobrega mentorja
Zaveda se, da je na poklicni poti, še posebej na začetku kariere, še kako pomemben dober mentor. "Menim, da za vsako stvarjo – ne glede na to, ali gre za cvetličarstvo, drug poklic ali hobi – stoji dober mentor. Enako velja za učitelje – s svojim znanjem in izkušnjami oblikujejo tvojo pot," poudari. In prav njena mentorica, Polona Teran, je bila glavna oseba, zaradi katere sem je sploh prijavila na tekmovanja, najprej na SloveniaSkills. "Že kar nekaj časa me je spodbujala, naj se prijavim, saj je to dobra in nova izkušnja, naposled ji je le uspelo (smeh op. p.)," se spominja.
Leta 2022 je na tekmovanju SloveniaSkills dosegla tretje mesto, kar pa žal ni bilo dovolj za uvrstitev na EuroSkills. Dve leti kasneje se je ponovno prijavila, osvojila prvo mesto, s tem pa si je, kot že omenjeno, priborila tudi nastop na EuroSkills na Danskem.
Tekmovalna plat cvetličarstva in izkušnja iz EuroSkillsa
Priprave na EuroSkills so se začele takoj po tekmovanju SloveniaSkills. Z mentorico Polono Teran sta se nanj pripravljali več kot leto dni, s številnimi treningi in vajami. "Trenirali sva predvsem nove tehnike – zavijanje žice, prepletanje, vezenje, lepljenje, ustvarjanje novih oblik in uporabo novih linij," se spominja Leja Brenkuš Porenta.
Kot pravi, cvetličar ni le nekdo, ki lično kombinira rože. Gre za poklic, kjer se prepletajo številne spretnosti, kar se je nenazadnje zelo dobro pokazalo tudi na tekmovanju na Danskem, ki je trajalo tri dni. "Vsak dan smo delali po osem ur. Kot tekmovalka v cvetličarstvu sem imela vsak dan dve nalogi – eno znano in eno presenečenje, tako da so sodniki dobro preverili naše sposobnosti načrtovanja in improviziranja. Prvi dan smo morali sestaviti šopek, vezan v roki, z vključitvijo lego kock, ter izdelati nasad, ki je temeljil na danski arhitekturi. Drugi dan je bil na vrsti poročni šopek na temo Vikingov, kjer smo morali nujno uporabiti volčje kože – seveda sintetične – in aranžma na lesenih deskah na temo danskih gozdov. Tretji dan smo ustvarjali venec na temo Male morske deklice po zgodbi Hansa Christiana Andersena ter dekoracijo mize za kralja in kraljico Danske," izkušnjo iz Danske predstavi naša letošnja predstavnica.
Vse naloge so imele tudi določen časovni okvir. Za pripravo so imeli 15 minut, nato pa določen čas za izvedbo, v katerem so morali dokončati celoten izdelek. In kako se je odrezala rezultatsko? Osvojila je zelo dobro šesto mesto in za povrh prejela še medaljo za odličnost. Z doseženim je zadovoljna, priznava pa, da so bila pričakovanja visoka. "Mislim, da ima vsak tekmovalec, ki se prijavi na katerokoli tekmovanje, željo po najvišjem dosežku – po prvem mestu. To je pomembno, ker če te želje nimaš, se težko resno lotiš priprav. Tudi sama sem si želela zmagati, vendar je bila konkurenca izjemno močna. Z rezultatom sem vseeno zelo zadovoljna."
In kaj sledi zdaj? "En cilj sem že dosegla – tekmovanje. Zdaj je naslednji cilj diploma, nato pa redna zaposlitev. Vsekakor ostajam v cvetličarstvu (smeh op. p.)," odgovarja. Veseli jo, da se je letos v program cvetličarstva v Naklem vpisalo veliko dijakinj in dijakov. "Upam, da bodo v poklicu tudi ostali. Ta poklic bi vsekakor priporočila vsem, ki so kreativni, delavni in pripravljeni na nove izzive," sklene Leja Brenkuš Porenta.
Zanimanje za poklic cvetličarja ponovno narašča
Da je zanimanja za cvetličarstvo čedalje več, pritrjujeta tudi Polona Teran, Biotehniški center Naklo – učiteljica strokovnih modulov hortikulture in mentorica, ter Ana Sotošek, učiteljica in mentorica v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, nacionalna sodnica na področju floristike in predstavnica stroke.
Polona Teran: Leja je izjemno kreativna, ustvarjalna in vedno željna novih znanj. Pogosto je sama iskala dodatne ideje po spletu in v strokovnih knjigah, želela je raziskati, katere tehnike bi lahko še izboljšali. Bila je tista, ki je vedno hotela več – ni bilo dovolj, da sva izdelek naredili enkrat, vedno sva ga potem še nadgradili in iskali nove rešitve. Vse dela z dušo in veseljem, ima izjemen občutek za estetiko in to se vidi v vsakem njenem izdelku.
"Letos imamo kar veliko število dijakov v programih cvetličar in vrtnar, kar me zelo veseli, saj kaže, da zanimanje za te poklice ponovno narašča. Glavni razlog je zagotovo ta, da je cvetličarstvo letos deficitarni poklic, kar pomeni, da dijaki pri izobraževanju prejemajo tudi podporo države. Poleg tega je cvetličarstvo vedno bolj kreativno in umetniško področje. Dijake pritegne estetika, narava in oblikovanje, razloge pa vidim tudi v tem, da se želijo odmakniti od tehnologije in digitalnega sveta, ter delati nekaj otipljivega in ustvarjalnega. To je lep, kreativen, estetsko in čustveno bogat poklic, ki daje občutek zadovoljstva in smisla," glavne razloge za zanimanje povzame Polona Teran, profesorica na Biotehniškem centru Naklo. Tam poučuje že 17. leto, največ prav v programih cvetličarstva in hortikulture, kjer poučuje tako teoretične kot tudi praktične vsebine.
Program cvetličar v Biotehniškem centru Naklo sicer traja tri leta. V prvem letniku dijaki pridobijo osnove – spoznajo osnovne tehnike in načine oblikovanja enostavnejših izdelkov. V drugem letniku je poudarek na žalni floristiki in oblikovanju cvetličnih izdelkov, v tretjem letniku pa na poročni floristiki in dekoraciji na terenu. "Veliko naših dijakov in študentov se po končanem izobraževanju zaposli v cvetličarnah, nekateri pa se odločijo za samostojno pot in odprejo svoje podjetje. Nekateri nadaljujejo delo v vrtnarijah ali vrtnih centrih, kjer lahko razvijajo svojo kreativnost in uporabijo znanje, pridobljeno v času šolanja," pojasnjuje Polona Teran.
"Tisti, ki pridejo, tudi ostanejo"
Tudi Ana Sotošek, nacionalna sodnica na področju floristike, predstavnica stroke in učiteljica, mentorica v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, meni, da cvetličarji z dobrim znanjem nimajo težav z zaposlitvijo. "So zelo iskani, predvsem tisti, ki so ustvarjalni in samostojni. Poleg ustaljenih zaposlitev, pa so vse bolj priljubljene tudi butične prodajalne in spletna prodaja šopkov in dekoracij – mladi to obliko dela zelo dobro obvladajo, saj jim je digitalni svet blizu," razloži sogovornica iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, ki bo naslednje leto praznovala 80 let obstoja.
Ana Sotošek: Leja je na tekmovanjih izstopala po svoji inovativnosti, kreativnosti, barvni skladnosti in tehnični dovršenosti. Na EuroSkills je bila v samem vrhu evropskih cvetličarjev – pokazala je izjemno raven spretnosti, občutek za estetiko in samozavest pri delu.
Sprva je bila to edina šola na tem področju, pozneje pa so se razvile še druge. Na šoli poučuje praktični pouk cvetličarstva, že 26 let pa deluje tudi v vlogi mentorice na različnih tekmovanjih. "Mladi ta poklic morda še vedno premalo poznajo. A ko pridejo na informativne dneve, jih hitro pritegne – večina se potem tudi dejansko vpiše in ostane na šoli, kar kaže na to, da nekaj delamo dobro. Na šoli smo ponosni, da imamo po Sloveniji veliko uspešnih in priznanih cvetličarjev, ki so naši nekdanji dijaki," pove nacionalna sodnica na področju floristike.
Ena najboljših povezav med šolami in delodajalci
Opaža, da se v zadnjih letih zanimanje za poklicne smeri povečuje. "V preteklosti so bili trendi taki, da so mladi večinoma izbirali gimnazije in bolj teoretične programe, zato je zanimanje za poklicne smeri nekoliko upadlo, v zadnjih letih pa se spet povečuje. Mislim, da zato, ker je delo v cvetličarstvu kreativno, skoraj umetniško. Cvetličar lahko izraža sebe, vsak izdelek je drugačen, nikoli se ne ponavlja. Pa tudi zato, ker trenutni trendi spodbujajo uporabo naravnih materialov in trajnostne pristope, kar mlade zelo pritegne," pojasnjuje.
Obenem izpostavi, da imamo v panogi cvetličarstva v Sloveniji eno najboljših povezav med šolami in delodajalci. "Tu bi rada posebej omenila gospoda Simona Ogrizka, predsednika sekcije za cvetličarstvo pri Obrtni zbornici Slovenije in predsednika Florinta, ter gospoda Marjana Planinška, ki ga žal ni več med nami. Oba sta bila tudi ključna pobudnika za tekmovanja, ki so cvetličarjem omogočila, da se razvijajo in pridobivajo izkušnje. Z delodajalci imamo odlične odnose – redno izvajamo delavnice, na katerih sodelujejo tudi priznani strokovnjaki."
"To je poklic, v katerem štejejo srce, ustvarjalnost in domišljija"
Letos je bila prvič na EuroSkills v vlogi sodnice. In kaj je tista prva, ključna stvar, ki jo opazi pri tekmovalcih, ko stopi do njihove mize? "Opazujem, kako pristopijo k nalogi: ali so mirni, natančni, kako imajo urejen delovni prostor, kako si razporedijo čas. Med samim tekmovanjem pa vidiš, kako obvladajo izvedbo posamezne naloge in ali razumejo tematiko, ki je podana. Naloge na SloveniaSkills so zelo podobne tistim na EuroSkills. Ocenjuje se tehnična dovršenost, kreativnost, čistoča materialov in prostora, pa tudi varnost pri delu, da ne pride do poškodb. Pomembna je barvna harmonija in splošni vtis izdelka. Na koncu zmaga tisti, ki združuje tehnično znanje, estetski občutek in izvirnost," pojasnjuje.
Glede na to, da Ana Sotošek v panogi cvetličarstva deluje že 26 let, je več kot primerna sogovornica za sklepni nasvet vsem, ki jih ta poklic zanima. "Poklic cvetličarja vedno predstavim kot igro in užitek v ustvarjanju. Pri tem delu si lahko kreativen, izražaš sebe in svoj občutek za estetiko. Bolj kot si odprt in sproščen, lepše kreacije nastajajo. To je poklic, v katerem štejejo srce, ustvarjalnost in domišljija – in prav zato je tako poseben," zaključi Ana Sotošek.
Zakaj moramo nameniti posebno pozornost poklicnemu in strokovnemu izobraževanju?
Razlogov za to je mnogo in moramo jih nasloviti. Poklicno in strokovno izobraževanje ima pomembno vlogo pri razvoju družbe – ustvarja kvalificirane strokovnjake, ki s praktičnim znanjem prispevajo k stabilnemu trgu dela in napredku gospodarstva. Gospodarstvo potrebuje izurjene ljudi, ki znajo, delajo in ustvarjajo – in prav takšni kadri so danes pogosto iskani, a pogosto redki. Mladi, ki se odločijo za to pot, imajo veliko možnosti za uspešno prihodnost.
Eden najboljših načinov za vpogled v svet poklicev je tekmovanje SloveniaSkills, ki ga organizira Center za poklicno izobraževanje (CPI) v okviru projekta Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju, sofinancirata pa ga ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija. Zmagovalci dobijo priložnost, da svoje spretnosti pokažejo tudi na evropski ravni – na EuroSkills.
