umetna inteligenca
Nedelja, 8. 3. 2026, 15.06
1 mesec, 1 teden
Kako bo umetna inteligenca prizadela trg dela v Evropi? V letu 2026 ob službo več kot 85 milijonov ljudi.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,39
Francoski ekonomist družbe Coface Aureline Duthoit in francoska raziskovalka Centra za prospektivne študije in mednarodne informacije (CEPII) Axellle Arquie
"Ljudje smo tisti, ki imamo glas in lahko do neke mere zavrnemo storitve umetne inteligence. Samo zato, ker je tehnično mogoče, še ne pomeni, da moramo dovoliti, da umetna inteligenca prevzame oblast. Je uporabna, vendar jo moramo uporabljati pametno. To ni čarobno zdravilo. Ni nekaj, kar bo rešilo vse, nobena tehnologija tega ne zmore. Zato ne verjemite Samu Altmanu, ko pravi, da bomo ozdravili raka samo zato, ker imamo več podatkovnih centrov. Oh, dajte no," je v intervjuju za Siol.net dejal francoski ekonomist Aureline Duthoit, ki je skupaj s kolegico raziskovalko Axellle Arquie izvedel študijo o vplivu umetne inteligence na trg dela v Evropi. Ta je pokazala, da bo prizadetih več kot 900 poklicev, predvsem tisti z visoko kognitivno komponento, na primer informacijski tehnologi (IT) in telekomunikacijski inženirji. Navedla sta tudi primere, ko so ljudje zaradi umetne inteligence že izgubili službe, pojasnila, kateri poklici so varni, in predstavila vpliv umetne inteligence na trg dela po posameznih državah.
Gospodarska konferenca družbe Coface je potekala v francoski prestolnici.
Osrednja tema konference družbe Coface v Parizu je bila predstavitev študije o vplivu umetne inteligence na trg dela, natančneje na več kot 900 poklicev. Izvedla sta jo francoski ekonomist družbe Coface Aureline Duthoit in francoska raziskovalka Centra za prospektivne študije in mednarodne informacije (CEPII) Axellle Arquie. Vse več ljudi skrbi, da bodo zaradi umetne inteligence ob službo. Raziskava Mercer je pokazala, da so skrbi zaposlenih glede izgube delovnih mest zaradi umetne inteligence z 28 odstotkov leta 2024 poskočile na 40 odstotkov leta 2026. Kar 40 odstotkov globalnih delovnih mest je izpostavljenih spremembam zaradi umetne inteligence, najbolj poklici, kot so računalničarji, računovodje, pravni pomočniki, administrativni asistenti. World Economic Forum (WEF) ocenjuje, da bi lahko umetna inteligenca v letu 2026 nadomestila 85 milijonov delovnih mest.
Zakaj ste se odločili izvesti študijo o napadu umetne inteligence na službe in kako ste se lotili študije?
Axellle Arquie: Ker meniva, da bo vpliv umetne inteligence na trg dela velik. V prejšnjih valovih avtomatizacije je bil vpliv velik, zato sva želela narediti prospektivno analizo, da bi predvidela, kakšni bi lahko bili učinki, ki se še niso uresničili.
Aureline Duthoit: Študije sva se lotila, ker sva bila nekoliko razočarana nad pristopom, s katerim so pretekle študije poskušale ugotoviti vpliv umetne inteligence na trg dela. Nisva bila zadovoljna, ker je veliko poročil, ki govorijo o tem, kako bo umetna inteligenca vplivala na trg dela, narejenih prav z umetno inteligenco in to ni ravno znanstveni pristop.
Aureline Duthoit in Axellle Arquie sta svojo študijo predstavila na dogodku družbe Coface v Parizu.
Potem obstaja še drug način, s pomočjo katerega znanstveniki poskušajo izmeriti morebiten vpliv umetne inteligence na trg dela, in ta je, da neposredno vprašajo strokovnjake za trg dela. To pomeni, da greš k njim in jih vprašaš: "Kateri sektor ali katero delovno mesto je po vašem mnenju najbolj izpostavljeno?" Oni bi potem pripravili seznam in vse drugo, ampak tudi to ni podprto z ničimer. V mnogo od teh poročil ni kvantitativnega vnosa, medtem ko je v najino študijo vključen kvantitativni vnos.
Tako lahko natančno razloživa, kako sva dobila rezultat in kakšno metodo sva uporabila. Delovna mesta sva razdelila po posameznih družinah, sektorjih, pogledala njihove naloge ter se vprašala, ali je naloge, ki jih opravlja delavec na tem delovnem mestu, mogoče avtomatizirati. Torej sva poskušala zagotoviti kvantitativni pogled in kvantitativni pristop, ki ga je mogoče revidirati in pri katerem natančno vemo, kako dobimo te rezultate.
Kaj ste ugotovili, kateri poklici so in bodo najbolj prizadeti zaradi umetne inteligence?
Axellle Arquie: Gre večinoma za delovna mesta z visoko kognitivno komponento, torej ne za ročna, pač pa intelektualna dela. Mislim, da so najbolj izpostavljena pravna in računovodska dela.
Aureline Duthoit: Kot sektor bo najbolj prizadeto računovodstvo in pravo. Kar zadeva poklice, pa bodo najbolj prizadeti informacijski tehnologi (IT) in telekomunikacijski inženirji. Prizadeti bodo tudi poklici v finančni industriji in medijih. Pa tudi zaposleni, ki delajo v zavarovalništvu, če sem iskren. Gre torej večinoma za delovna mesta z visoko vsebnostjo kognitivnih nalog. Torej stvari, ki jih ne moremo početi z rokami in ustvariti z možgani. Preprosto pravilo, s katerim poskušamo razumeti, ali je delo mogoče avtomatizirati ali ne je, da se vprašamo, kaj je osnova za vaše delo. Je to material ali ideja? In kaj je rezultat vašega dela? Se pravi, ali ustvarite nekaj materialnega ali ustvarite nekaj dodatnih idej. Ko uporabite ideje za ustvarjanje novih idej, ste zelo izpostavljeni, saj to pomeni, da imate delo z veliko kognitivnimi nalogami.
Naslednje vprašanje ni povezano z vašo študijo, pa vendarle: ali morda že poznate koga, ki je izgubil službo zaradi umetne inteligence? Če da, iz katerega sektorja prihaja?
Axellle Arquie: Vem, da so v kreativnih industrijah, kot so kreativne agencije, včasih najemali igralce ali modele, snemalce filmov, zdaj pa videoposnetke in fotografije naredijo s pomočjo umetne inteligence, medtem ko so prej komunicirali s celo ekipo ljudi. Torej mislim, da je to eno prvih delovnih okolij, kjer so zaposleni že izgubili službe. In seveda tudi zaposleni v IT, torej zaposleni, ki programirajo in razvijajo. Ampak mislim, da je kreativna industrija za oglaševanje že zelo velika tarča. Poznam nekaj ljudi v tem sektorju, ki so izgubili službo.
"Obstaja tveganje, da bo vse, kar ustvari umetna inteligenca, prevzela le peščica podjetij in peščica držav," sta prepričana raziskovalca.
Aureline Duthoit: Ja, tudi v IT-industriji, predvsem razvijalci. Pred kratkim smo raziskali zaposlenost na ravni delovnih mest v ZDA za podjetja, ki ponujajo računalniške storitve. Gre torej predvsem za IT-svetovanje, razvoj programske opreme in tako naprej. Poklici s tega področja so se pojavili v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, nato pa so sledili vzponi in padci zaposlovanja, povezani z gospodarskim ciklom. Imamo 30-letni trend, v času katerega so prisotni padci, povezani z veliko finančno krizo, s krizo covid-19, potem pa pride konec leta 2022, ko se krivulja poravna. Ne vidimo, da bi zaposlenost na agregatni ravni šla v rdeče številke. To pomeni, da nekateri ljudje že izgubljajo službe na tem področju. Na drugi strani pa je tudi nekaj ljudi, ki so zaradi umetne inteligence zaposlenih na novih delovnih mestih, saj ustvarjajo umetno inteligenco. Torej je neto rezultat raven. Glede na podatke, ki sem jih osebno preveril in raziskal, je to eden najzgodnejših primerov izgube službe zaradi umetne inteligence.
Tako v drugih državah Evrope kot v Franciji (prikazano na fotografiji) bodo, kar zadeva poklice, najbolj prizadeti informacijski tehnologi (IT) in telekomunikacijski inženirji.
In kateri poklici so popolnoma varni pred vplivi umetne inteligence?
Axellle Arquie: Ročna dela. Ročna dela, ki zahtevajo veliko prilagodljivosti, predvsem tista, ki se soočajo z zelo visoko stopnjo improvizacije in se morajo spopasti s številnimi novimi in kompleksnimi primeri. Na primer, vodovodar je zaščiten, ker gre za ročno delo. Pa tudi zato, ker se mora soočiti z veliko različnimi situacijami.
Aureline Duthoit: Vsi poklici, ki so povezani z osebno nego, na primer skrb za otroke, skrb za starejše, skrb za bolne v bolnišnici. Torej vsi poklici, kjer je prisoten odnos med zaposlenim in stranko. Tako bo, dokler ne bomo imeli robotov – ampak pri robotih gre tudi za vprašanje etike in družbene odgovornosti. Nisem prepričan, da bodo ljudje zadovoljni, če jih bo oskrboval robot.
Axellle Arquie: To se že dogaja na Japonskem in v Koreji. Torej, strinjam se, da so ljudje vsaj za zdaj proti robotom, ampak po drugi strani pa so roboti vedno prijazni in nikoli niso slabe volje. Mislim, da se bodo preference sčasoma spremenile. Zdaj se nam to zdi noro, ampak če bomo imeli prijaznega robota, ki nas bo oskrboval, ko bomo stari, bo to verjetno dobro.
Prikaz vpliva umetne inteligence na trg dela glede na sektor v Franciji.
Ampak ali želite imeti robota, ki skrbi za otroke?
Axelle Arquie: Pri otrocih je drugače. Otroci potrebujejo človeški stik, da se razvijejo njihovi možgani. Drugače pa je, če potrebujete oskrbo v bolnišnici, kjer primanjkuje medicinskih sester, kot je to trenutno v Franciji. Mislim, da bi raje imela robota, kot da nihče ne bi skrbel zame.
Kot je razvidno iz vaše študije, bodo nekatere države bolj na udaru, ko govorimo o vplivu umetne inteligence na trg dela. Največ ljudi bo službo izgubilo v Veliki Britaniji, najmanj v Turčiji, Italija je na primer nekje vmes. Zakaj je tako?
Aureline Duthoit: Med predstavitvijo sem poskušal sporočiti, da ni enega samega načina, da bi razložili, zakaj se ena država pojavi na vrhu ali dnu lestvice. Ne gre za industrijo proti storitvam, veliko bolj zapleteno je. Odvisno je od narave panoge in narave storitev. Imamo številke, zato natančno vemo, katera delovna mesta največ prispevajo k skupni oceni. Torej gre vedno za mešanico vzorcev.
Vendar obstaja nekaj vzorcev, ki jih lahko predstavim. Eden od vzorcev je izpostavljenost turistični industriji. Ko mislim na turizem, mislim predvsem na hotele in gostinske storitve, restavracije. To so sektorji, ki niso toliko izpostavljeni revoluciji umetne inteligence, ker je pri teh delovnih mestih veliko ročnih opravil. Torej, kjerkoli imate močno turistično industrijo, na primer v Turčiji, Franciji, Grčiji, Španiji, Italiji in na Portugalskem, bo ta sektor deloval kot blažilec celotnega vpliva umetne inteligence na trg dela. Zato takšna uvrstitev Italije in Turčije, ki ste ju omenili.
V temnozeleni barvi, ki označuje države, najbolj podvržene vplivu umetne inteligence na trg dela, pa sta Luksemburg in Združeno kraljestvo. Pa tudi Nizozemska. V teh državah je veliko podjetij z veliko korporativnimi delovnimi mesti, torej tistimi, ki jih je mogoče preprosto avtomatizirati.
V Združenem kraljestvu je pomemben tudi finančni sektor. Enako v Luksemburgu, enako na Nizozemskem, a ne v enaki meri. V Združenem kraljestvu bodo močno prizadeti tudi odvetniki in bankirji. Potem imamo nordijske države, na primer Dansko, Švedsko in Finsko, kjer imajo manjšo izpostavljenost vplivu umetne inteligence na trg dela, saj imajo veliko socialno državo in pomemben delež delovnih mest v izobraževanju in zdravstvu.
Slovenija je nekje na sredini. Ne bo tako zelo prizadeta.
Prikaz vpliva umetne inteligence na trg dela v posameznih državah Evrope. Največ ljudi bo zaradi umetne inteligence ob službo v Veliki Britaniji.
Kako sicer gledate na umetno inteligenco? Kaj so po vaše pozitivne in kaj negativne plati umetne inteligence?
Axellle Arquie: Seveda lahko govorimo tudi o pozitivnih učinkih, na primer na znanost in rast. Ampak mislim, da je najpomembnejša dimenzija, ki bo naredila dobro ali slabo za večino ljudi, v tem, kako bodo porazdeljeni dobički, ki bodo nastali zaradi umetne inteligence. Obstaja namreč zelo veliko tveganje koncentracije bogastva. Del podjetij, ki razvijajo tehnologije umetne inteligence, je v Združenih državah, in obstaja tveganje, da bodo izkoristili vse prednosti. Umetna inteligenca bi po mojem mnenju lahko bila odlična priložnost, če bi obstajal sistem, ki bi omogočal prerazporeditev bogastva, ki ga bo umetna inteligenca prinesla.
Aureline Duthoit: Torej ja, obstaja tveganje, da bo vse, kar ustvari umetna inteligenca, prevzela le peščica podjetij in peščica držav. Vsekakor je to veliko tveganje.
In drugo tveganje se imenuje tehnodeterminizem. To je prepričanje, da se bo nekaj zgodilo samodejno, samo zato ker je tehnično mogoče. O tem nas želijo prepričati velika tehnološka podjetja. Želijo povedati, da napredka ne ustaviš, da ni sile, ki bi lahko stala na poti napredka. Ampak ni tako in pri tem moramo biti zelo previdni. Ljudje smo tisti, ki imamo glas, ki lahko odločamo in lahko do neke mere zavrnemo storitve umetne inteligence. Samo zato, ker je nekaj tehnično mogoče, še ne pomeni, da moramo dovoliti, da umetna inteligenca prevzame oblast. Za vzponom umetne inteligence stoji cela ideologija. Je uporabna, vendar jo moramo uporabljati pametno. To ni čarobno zdravilo. Ni nekaj, kar bo rešilo vse. Zato ne verjemite Samu Altmanu (izvršni direktor Open AI, op. p.), ko vam pravi, da bomo ozdravili raka samo zato, ker imamo več podatkovnih centrov. Oh, dajte no. Ne, ne, to je veliko bolj zapleteno. Vse se lahko uporabi za dobro in zlo. To je osnovna trditev. Ampak če poslušamo tehnološke velikane, lahko dobimo vtis, da je ravno obratno. "To je čudežno zdravilo. Vse bo ozdravilo. Vse bo rešilo." Vsega ne bo rešila nobena tehnologija. Vsaka tehnologija namreč prinaša nove prednosti in tudi nove težave.
Sam Altman, izvršni direktor Open AI
