Generalni pravobranilec Priit Pikamäe meni, da Sodišče EU v Luksemburgu ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu, ki ne spada pod pravo Unije. Sodišču je predlagal, naj se izreče za nepristojno za preučitev tožbe. Njegovo mnenje za sodišče sicer ni zavezujoče. Objavljamo grafiko, kako bo postopek tekel naprej.
Slovenija na Sodišču EU v Luksemburgu toži Hrvaško zaradi kršenja evropskega pravnega reda, ker ni spoštovala arbitražne razsodbe.
"Gre za vprašanje mednarodnega javnega prava, za katero sodišče ni pristojno"
"Kršitve prava Unije so akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo", je zapisal pravobranilec. "Taka določitev pa po svojem bistvu pomeni vprašanje mednarodnega javnega prava, za katero Sodišče ni pristojno," je sklenil. Celotno mnenje pravobranilca lahko preberete na dnu članka ali tukaj.
Ni nujno, da sodišče sledi mnenju
Zdaj bodo o dopustnosti tožbe začeli odločati sodniki, pri čemer ni nujno, da sledijo mnenju pravobranilca. Sodišče lahko odloči, da je tožba dopustna, delno dopustna ali nedopustna Sodba bo "razglašena pozneje", so zapisali. Po neuradnih podatkih STA naj bi sodišče odločitev sprejelo v prvem četrtletju prihodnjega leta.
Kot poroča STA, na podlagi pravobranilčevega mnenja ni mogoče sklepati o tem, kakšna bo ta odločitev. Po razpoložljivih statističnih podatkih namreč v zadevah, ki jih obravnava veliki senat in med katere spada tudi slovenska tožba, odločitev sodišča mnenju pravobranilca sledi le v približno polovici primerov, še poroča STA.
Foto: Izdelava grafike: Urška Vidmar
Tudi slovensko zunanje ministrstvo poudarja, da sodišče ni vezano na mnenje generalnega pravobranilca. Na ministrstvu verjamejo, da bo sodišče prisluhnilo pravnim argumentom Slovenije in ne bo sledilo mnenju Pikamäeja. Več v članku Slovenska agentka: Pravobranilec je šel mimo slovenskega zahtevka.
Kot še poroča tiskovna agencija, pomembnejši ko je primer, manj verjetno je, da bo sodba sledila mnenju pravobranilca. Primer slovenske tožbe proti Hrvaški je zelo pomemben, ker gre za enega redkih primerov tožbe članice proti članici, ker gre za politično izjemno občutljiv primer ter ker je zadeva povezana z mednarodnim pravom in kot takšna za sodišče pomemben precedens, so za STA pojasnili na sodišču.
Sodišče ločeno o dopustnosti in vsebini
V primeru tožbe Slovenije proti Hrvaški Sodišče EU o dopustnosti in vsebini tožbe odloča povsem ločeno, kar je zelo redko, navaja STA. O vsebini bo sodišče odločalo le, če bo sklenilo, da je tožba v celoti ali pa delno dopustna.
Če sodišče ugotovi, da za primer ni pristojno, se postopek s tem konča. Če odloči, da je tožba dopustna ali delno dopustna, pa sledi obravnava o vsebini ter nato še drugo mnenje pravobranilca in druga sodba.
Slovenija Hrvaški v tožbi očita kršenje načel vladavine prave in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Foto: Tina Deu
Jutarnji list: Prelomni trenutek v slovenski ofenzivi proti Hrvaški
Hrvaški tisk poroča o zmagi Hrvaške. Jutarnji list je tako na spletu objavil članek z naslovom Prelomni trenutek v slovenski ofenzivi proti Hrvaški: "Sodišče EU ni pristojno za slovensko tožbo proti Hrvaški!", Index pa članek z naslovom: Pravobranilec Sodišča EU Sloveniji zadal udarec: Nismo pristojni za tožbo proti Hrvaški. Več v članku Hrvati: Prelomni trenutek v slovenski ofenzivi proti nam.
Slovenija Hrvaški v tožbi očita kršenje načel vladavine prave in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Na slovenski strani poudarjajo, da pri tožbi ne gre za vprašanje meje, češ da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna, poroča STA.
Morda bi namesto države morali tožiti ignoranta Plenkovića ter z "domoljubjem" prežeto predsednico, na slovenski strani pa Peterleta, Bavčarja in še kakšnega osamosvojitelja, ki so dopustili premik meje iz kamnoloma v Kaldaniji v dolino (seveda na slovensko stran).
Draga šola mednarodne politike. Tile slovenceljski kmetje mislijo, da se bo cela EU zdaj tepla zaradi nekaj kvadratnih metrov onesnažene vode. Je preveč nerešenih stvari v EU, da bi se mešali v medsosedske spore. Hkrati pa so naši pocarji naredili vse, da smo izgubili vso prednost. Tako je, če se greš z vaškimi diletanti mednarodno politiko, ki razen neznanja še drug drugega spodnašajo. Podobno kot oni debelogledi butec s teranom.
Komentarji
24Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Morda bi namesto države morali tožiti ignoranta Plenkovića ter z "domoljubjem" prežeto predsednico, na slovenski strani pa Peterleta, Bavčarja in še kakšnega osamosvojitelja, ki so dopustili premik meje iz kamnoloma v Kaldaniji v dolino (seveda na slovensko stran).
+20 - 5Čestitam slovenski pravniški kasti! Navadne "nule!"
+17 - 3Draga šola mednarodne politike. Tile slovenceljski kmetje mislijo, da se bo cela EU zdaj tepla zaradi nekaj kvadratnih metrov onesnažene vode. Je preveč nerešenih stvari v EU, da bi se mešali v medsosedske spore. Hkrati pa so naši pocarji naredili vse, da smo izgubili vso prednost. Tako je, če se greš z vaškimi diletanti mednarodno politiko, ki razen neznanja še drug drugega spodnašajo. Podobno kot oni debelogledi butec s teranom.
+11 - 3