Sreda, 11. 12. 2019, 11.14
4 leta, 4 mesece
Šarec: Slovenija je neomajna, vrnitev na točko nič ne pride v poštev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,69
42
Predsednik vlade Marjan Šarec je mnenje generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja glede slovenske tožbe proti Hrvaški komentiral z besedami, da je Slovenija neomajna pri implementaciji arbitražne razsodbe. Bilateralni pogovori ali vrnitev na točko nič pa da ne pridejo več v poštev, je zatrdil.
Generalni pravobranilec Sodišča EU Priit Pikamäe je pri preučitvi slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže presodil, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu, ki ne sodi v pravo Unije. Očitane kršitve so "akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo," je zapisal.
Premier Marjan Šarec meni, da je meja med državama določena, slovenska politika pa pri tem enotna. Slovenija bo pri implementaciji razsodbe neomajna, bilateralni pogovori ali "vrnitev na točko nič" pa po njegovih besedah ne pridejo v poštev.
Spomnil je še, da je Slovenija Hrvaški že četrtič poslala noto za ustanovitev demarkacijske komisije, pa iz Zagreba še ni bilo odgovora. Dodal je, da bo Slovenija na tem področju ostala aktivna in se je pripravljena pogovarjati o uresničitvi arbitražne razsodbe, vse drugo pa so "špekulacije in raznorazni spini, ki jim ne gre nasedati".
Slovenska agentka: Pravobranilec je šel mimo slovenskega zahtevka
Generalni pravobranilec Priit Pikamäe je šel mimo slovenskega zahtevka in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res, je v prvem odzivu na mnenje pravobranilca v Luksemburgu poudarila slovenska agentka Maja Menard.
O prvih vtisih je po besedah Menardove težko govoriti, dokler ne vidijo celotnih sklepov pravobranilca. Ko jih prejmejo, se bodo vanje podrobno poglobili, je povedala.
Slovenska agentka Maja Menard meni, da je šel generalni pravobranilec Sodišča EU mimo slovenskega zahtevka.
Iz sporočila za javnost, ki ga je objavilo sodišče, pa izhaja, da je pravobranilec očitno drugače interpretiral zahtevek Slovenije oziroma celo šel mimo njega in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res, je pojasnila Menardova.
Cerar meni, da je argumentacija šibka
Sodišče EU na mnenje generalnega pravobranilca ni vezano, poudarjajo na zunanjem ministrstvu. To je eden od korakov v postopku pred sodiščem, ki začenja posvetovanje o zadevi in na MZZ verjamejo, da bo prisluhnilo pravnim argumentom Slovenije in ne bo sledilo mnenju Pikamäeja.
Zunanji minister Miro Cerar meni, da je argumentacija generalnega pravobranilca šibka in je potrebno počakati na dokončno odločitev sodišča. Spomnil je, da ni nihče ni rekel, da Hrvaški ni treba izvršiti arbitražne odločbe, a jo je k temu pozvalo veliko držav.
Tožba Slovenije se neposredno ne nanaša na mednarodno zavezujočo sodbo arbitražnega sodišča o meji, temveč se nanaša na kršitev prava Evropske unije s strani Hrvaške, poudarjajo na MZZ.
Postopek pred Sodiščem EU ne vpliva na dejstvo, da arbitražna odločba o določitvi meje na kopnem in morju med Slovenijo in Hrvaško velja in je za obe državi zavezujoča. Slovenija kot država, ki spoštuje vladavino prava in sodbe mednarodnih sodišč, je s sprejetjem zakonodaje izvedla ukrepe za uveljavitev arbitražne razsodbe. Hrvaška mora to svojo obveznost še izvršiti, so še ponovili v sporočilu za javnost.
Vrevc: Mejo je določilo pet vrhunskih mednarodnopravnih strokovnjakov
"Odločitev pravobranilca je drugačna, kot jo je Slovenija pričakovala," je poudaril tudi predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc. Tudi on izpostavlja, da je mnenje težko podrobno komentirati, ker ga je treba preučiti. Ob tem je izpostavil, da je mejo med Slovenijo in Hrvaško določilo pet vrhunskih mednarodnopravnih strokovnjakov, da jo je Slovenija uzakonila in da seveda še ni na vsakem metru podrobno določena, saj za to potrebuje sodelovanje Hrvaške.
"Vendar Slovenija ni tožila na sodišču zaradi nejasnega poteka meje, temveč ker ugotavlja, da ne more dosledno spoštovati evropske zakonodaje, ker jo pri tem ovira Hrvaška," je še poudaril Vrevc, ki pričakuje, da bo mnenje celotnega sodišča drugačno.
Na vprašanje, kako si razlagajo takšno sodbo, Vrevc odgovarja, da bodo to ohranili zase, saj da je to intimna stvar vsakega od njih. Slovenija bo svojo argumentacijo ponovila ob vsaki priložnosti in na vseh področjih delovala v skladu s to mejo. "Poti nazaj tukaj ni," je poudaril.
Nemec: Presoja pravobranilstva v ničemer ne spremeni odločitve arbitražnega sodišča
Presoja generalnega pravobranilca po oceni poslanca SD Matjaža Nemca v ničemer ne spremeni odločitve arbitražnega sodišča, ki ostaja del mednarodnega prava in zavezujoča. Kot je dejal, pa tudi ne vidi razloga, da bi se tehtnica zaradi tega prevesila na eno ali na drugo stran.
V SAB za odločno vztrajanje pri implementaciji arbitražne razsodbe
Mednarodno pravo je treba spoštovati - tudi če se na koncu sodišče v Luksemburgu odloči, da tožbe Slovenije proti Hrvaški ne bo obravnavalo, moramo odločno vztrajati pri tem, da Hrvaška odločitev arbitražnega sodišča spoštuje in uveljavi, so o presoji generalnega pravobranilca sporočili iz SAB.
Vatovec za drugačen način implementacije arbitražne razsodbe
Vodja poslanske skupine Levice Matej Vatovec je ocenil, da bi morala Slovenija pri implementaciji arbitražne razsodbe vztrajati na nek drug način, ne s tožbo. Že v prejšnjem mandatu so v Levici opozarjali, da je ta poskus "na robu legitimnosti," je dejal v odzivu na mnenje pravobranilca Sodišča EU.
Janša Cerarja pozval, naj stroške plača iz lastnega žepa
Predsednik SDS Janez Janša je mnenje pravobranilca pospremil z zapisom na Twitterju. "Kot da vlada tega ne bi vedela vnaprej," je pripomnil in Cerarja pozval, naj denar za stroške plača iz svojega žepa.
Kot da @vladaRS tega ne bi vedela vnaprej? Sedaj pa, @MiroCerar denar za stroške prosim plačajte iz svojega žepa. https://t.co/Wd53rZHw7v
— Janez Janša (@JJansaSDS) December 11, 2019
V NSi razočarani
V NSi so razočarani nad mnenjem generalnega pravobranilca. "Pričakujemo, da bo Sodišče EU, ki bo o tem odločalo prihodnje leto, upoštevalo slovenske pravne argumente," je dejal vodja poslancev NSi Jožef Horvat.
Jelinčič: Slovenska stran pokazala nerazumevanje mednarodnega prava
Slovenska stran je pokazala popolno nerazumevanje mednarodnega prava, je mnenje pravobranilca komentiral predsednik SNS Zmago Jelinčič. Nerazumevanje mednarodnega prava se je po njegovem mnenju pokazalo že pri memorandumu, ki je bil s podpisom Janeza Janše poslan v Haag. V memorandumu namreč niso bila našteta relevantna mednarodnopravna in zgodovinska dejstva. Zato je že sama arbitražna razsodba neveljavna, saj odločitev temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, trdi Jelinčič.
Spomnil je še, da je sam ves čas govoril, da Sodišče EU ni pristojno za reševanje tega vprašanja.
V DeSUS razočarani
V DeSUS so nad mnenjem generalnega pravobranilca razočarani, vendarle pa njegovi sklepni predlogi za sodišče niso zavezujoči, je poudaril vodja poslancev DeSUS Franc Jurša. Izpostavil je, da arbitražna razsodba velja za obe državi, Slovenija pa je tista, ki izvaja vse potrebno za njeno uveljavitev. Sodniki bodo lahko mnenju pravobranilca po navedbah Jurše sledili ali ne. "Možnosti so približno enakovredne," je pojasnil. Kljub temu pa imajo v DeSUS zaupanje v pravni sistem, da se bo sodišče ustrezno odločilo glede dopustnosti tožbe in nadaljnjih postopkov. "Kakšna bo ta sodba, pa moramo počakati," je dodal.
Reševanje spora spada pod mednarodno javno pravo
Generalni pravobranilec Pikamäe meni, da se Slovenija v očitkih proti Hrvaški "opira na premiso, da je bila meja določena z arbitražno razsodbo", vendar pa, da "ta razsodba v odnosih med državama članicama ni bila izvršena". Na podlagi tega Pikamäe sklepa, da "z vidika prava EU meja med tema državama članicama ni bila določena".
Generalni pravobranilec je iz tega izpeljal, "da želi tako Slovenija implicitno doseči izvršitev arbitražne razsodbe", kar pa da ne spada na področje pristojnosti EU.
Sodišče bo odločilo v prvem četrtletju prihodnjega leta
Mnenje generalnega pravobranilca za sodišče sicer ni zavezujoče. Zdaj bodo o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice nespoštovanja arbitražne razsodbe začeli razsojati sodniki. Sodba se pričakuje v nekaj mesecih, neuradno v prvem četrtletju prihodnjega leta.
Če bo sodišče potrdilo mnenje pravobranilca in torej ugotovilo, da za primer ni pristojno, se bo postopek s tem končal. Če pa se bodo sodniki odločili, da je tožba dopustna ali delno dopustna, pa bo sledila obravnava o vsebini ter nato še drugo mnenje pravobranilca in druga sodba.
42