SiolNET. Novice Slovenija
2,97

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Arbitraža: Slovenija in Hrvaška predstavili svoja stališča

2,97

termometer

Zastava Slovenija Hrvaška Arbitraža
Če se bo Sodišče EU v omenjeni zadevi razglasilo za pristojno, bo sledila vsebinska obravnava tožbe Slovenije proti Hrvaški. Foto: Tina Deu

Hrvaška in Slovenija sta danes na ustni obravnavi o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe prestavili znana stališča. V ospredju razgibane dveinpolurne razprave je bila sicer opomba v povezavi z ribolovnim režimom in arbitražo iz hrvaške pristopne pogodbe.

Sodišče EU je na ustni obravnavi presojalo hrvaški ugovor, da v tem primeru ni pristojno razsojati, ker da so meje med državami stvar mednarodnega, ne evropskega prava.

Hrvaška: Arbitražna razsodba ne velja, jedro spora je potek meje

Hrvaška stališča je v angleščini predstavila odvetnica Jemima Stratford, ki je ponovila, da za Hrvaško arbitražna razsodba ne velja in da je jedro spora potek meje, ne interpretacija prava EU. Edina možna pravna podlaga za presojanje sodišča v tem sporu bi bil 273. člen pogodbe EU, je poudarila.

Šarec: Postopke na sodiščih je nehvaležno komentirati

Zelo nehvaležno je komentirati postopke na sodiščih, zato se bom komentarja vzdržal, je v zvezi z današnjo ustno obravnavo dejal premier Marjan Šarec. "Sodišče mora narediti svoje," je dejal premier v Žuničih po ogledu razmer na meji s Hrvaško. Pri tem je še dodal: "Saj veste, sodišča so vedno nepredvidljiva."

Tudi predsednik sodišča EU Koen Lenaerts, ki v tem sporu predseduje velikemu senatu, je aprila lani v premislek Sloveniji, ki Hrvaško toži na podlagi 259. člena, ponudil 273. člen, ki predvideva, da članici spor sodišču predložita sporazumno.

Slovenija: Hrvaška krši evropska pravila in politike

Slovensko stališče je v slovenščini predstavila agentka Maja Menard. Poudarila je, da pri slovenski tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna, ter ponovila, da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne razsodbe o meji krši evropska pravila in politike.

Zastava Slovenija Hrvaška Arbitraža Novice Hrvati še naprej pošiljajo kazni, država za odvetnike namenila že 93 tisočakov #arbitraža

Slovenija v tožbi sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Hrvaška kršila 2. in 4. člen pogodbe EU, ki govorita o spoštovanju vladavine prave in lojalnem sodelovanju med članicami EU. Prav tako Slovenija Hrvaški očita kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja.

V ospredju opomba glede ribolova iz hrvaške pristopne pogodbe

Sledila so vprašanja sodnikov. V ospredju razprave je bila opomba k hrvaški pristopni pogodbi, ki je bila dodana tudi k ribiški uredbi ter se nanaša na režim vzajemnega dostopa slovenskih in hrvaških ribičev do teritorialnega morja druge države. V opombi piše, da se navedena ribiška ureditev uporablja, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba na podlagi arbitražnega sporazuma, podpisanega 4. novembra 2009 v Stockholmu.

Jean Claude Juncker Novice Arbitraža: Evropska komisija se bo na vprašanja sodišča odzvala pisno

Za Slovenijo je bila ta opomba vseskozi povezava med arbitražnim sporazumom in pravnim redom EU. Da ta opomba uvaža arbitražni sporazum in vse, kar iz njega izhaja, v pravo EU, je danes poudaril tudi odvetnik Slovenije Jean-Marc Thouvenin.

Opomba, ki je zelo pomembna

Tudi italijanska sodnica Lucia Serena Rossi je izpostavila, da je to res le opomba, a da je zelo pomembna in da je del primarne evropske zakonodaje, torej je kot takšna v pristojnosti tega sodišča.

Erjavec: Sodišče EU je pristojno za odločanje o tožbi Slovenije

Obrambni minister Karl Erjavec, je poudaril, da je zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe posredno kršeno pravo EU. "Zaradi neimplementacije arbitražne razsodbe v naravi ni določena meja med državama, kar povzroča težave, ko gre za uresničevanje evropskega prava," je dejal Erjavec. "Že ko govorimo o schengnu, je to lahko problem, če Hrvaška ne prizna, kje poteka meja po arbitražni odločbi. Podobno je na morju, ko govorimo o ribištvu," je poudaril.

Kako je odgovorila evropska komisija?

Vprašanje v povezavi s to opombo je tudi bistvo vprašalnika, ki ga je Sodišče EU poslalo Evropski komisiji pred ustno obravnavo. Gre za vprašanje, ali začne ta ureditev veljati, ko se izteče šestmesečni rok za implementacijo arbitražne razsodbe, ali ko so sprejeti vsi implementacijski ukrepi. Komisija je odgovorila, da ta ureditev ne velja, ker Hrvaška ni sprejela vseh ukrepov, medtem ko naj bi bila v obravnavi 2. maja lani zavzela drugačno stališče glede veljavnosti ribolovnega režima.

Evropska zastava Foto: Reuters

Slovenska stran sicer tega odgovora po neuradnih informacijah ne tolmači kot slabega, saj da je komisija v odgovoru sodišču potrdila veljavnost arbitražne razsodbe ter povezavo med arbitražnim sporazumom in evropskim pravom. Z odgovorom naj bi tudi bistveno prekoračila zgolj vprašanje dopustnosti tožbe.

Sodišče je komisijo po neuradnih informacijah vprašalo tudi, ali naj upošteva interno pravno mnenje, ki je pricurljalo v medije in potrjuje povezavo med neizvajanjem arbitražne razsodbe in kršenjem evropskega prava. Komisija je odgovorila, naj to izloči.

Kdo ni lojalen komu?

Veliko je bilo govora tudi o lojalnem sodelovanju, na primer, ali mora biti povezano s konkretno dejavnostjo. Slovenija Hrvaški očita kršenje načela lojalnega sodelovanja, pri čemer Hrvaška vrača očitek, češ da Slovenija ne sodeluje lojalno, ker se noče dogovoriti o meji. Slovenska stran odgovarja, da se je o podrobnostih demarkacije kopenske meje, ki še ostajajo odprte po arbitražni razsodbi, pripravljena pogovarjati, nikakor pa ne o vprašanju meje kot takem, saj je to rešeno z arbitražno razsodbo. Odgovori komisije, ki je sicer ni bilo na obravnavi, so tako zaznamovali današnjo razpravo.

Slovenija upa, da bo sodišče zadevo obravnavalo

Menardova je po ustni obravnavi ocenila, da je obravnava tekla zelo po pričakovanjih in da so njeni občutki pozitivni. Predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc je izpostavil pričakovanje, da se bodo s hrvaško stranjo na tem sodišču še srečali, torej da sodišče ne bo odločilo, da je tožba nedopustna. "Vsaka drugačna odločitev bi bila presenečenje," je menil.

Slovenska stran je tudi zavrnila uporabo 273. člena, češ da je neutemeljena, saj da je to nek kvazi arbitražni postopek, ki zahteva soglasje obeh strani, slovensko stališče pa ostaja, da je spor o meji rešen, zato soglasja za ponovno reševanje spora ne potrebujejo.

Hrvaška državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko Zgombić verjame, da bo Sodišče EU presodilo v prid hrvaškim argumentom, da torej ni pristojno v tem primeru. Na to po njenem mnenju kaže tudi dejstvo, da je sodnike najbolj zanimal mednarodnopravni vidik spora.

Generalni pravobranilec na Sodišču EU Estonec Priit Pikamäe je ob koncu ustne obravnave sporočil, da bo svoje sklepne predloge predstavil 6. novembra.

Menardova odločitev o dopustnosti tožbe pričakuje v začetku prihodnjega leta.

Če se sodišče razglasi za pristojno, je na vrsti vsebinska obravnava glede tožbenih zahtevkov Slovenije. Sodišče se lahko odloči tudi, da združi končno odločitev glede pristojnosti z vsebinsko obravnavo, a to je po neuradnih navedbah manj verjetno.

Komentarji

11

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • savka / 08.07.2019. ob 08:50 +7 - 3

    pri naši medli odzivnosti ni kaj pričakovait kot zavrnitev.

    +7 - 3
  • kromosom / 08.07.2019. ob 09:25 +5 - 3

    Pa je sel Hrvat na božjo pot in je kradel celo pot!

    +5 - 3
  • sanfrancisco / 08.07.2019. ob 11:14 +5 - 4

    Hrvati so kot pokojni Milošević. "Ja ne priznajem ovaj sud."

    +5 - 4
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin