Torek, 18. 6. 2019, 10.41
4 leta, 10 mesecev
Hrvati še naprej pošiljajo kazni, država za odvetnike namenila že 93 tisočakov #arbitraža
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,55
9
Slovenija je pravno pomoč slovenskim ribičem, ki jih hrvaški organi preganjajo zaradi ribolova v slovenskem morju, do 6. junija namenila že skoraj 93 tisoč evrov.
Medtem ko Slovenija v začetku julija pred Sodiščem EU čaka na obravnavo tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, hrvaški organi še vedno vlagajo kazni zoper slovenske ribiče, ki lovijo v slovenskem morju. Po podatkih kmetijskega ministrstva so v postopkih, ki jih vodijo hrvaški policisti in inšpektorji, slovenski ribiči do zdaj vložili že 494 pritožb. Država je za odvetniške storitve naših ribičev do 6. junija namenila že skoraj 93 tisoč evrov. Slovenski ribič Silvano Radin opozarja, da škoda nastaja na obeh straneh meje, od tega pa bodo imeli na koncu koristi zgolj odvetniki in prevajalci.
Glede na podatke iz vladnega poročila glede implementacije arbitražne razsodbe z datumom 31. januar 2019, so slovenski ribiči s pomočjo svojih pravnih zastopnikov zoper kazni hrvaških policistov in inšpektorjev vložili več kot 220 pritožb. Število vloženih pritožb je zdaj naraslo že na skoraj 500, kažejo podatki pristojnega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Država odvetnikom slovenskih ribičev plačala že skoraj 93 tisočakov
"Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo, je bilo do zdaj vloženih skupaj 494 pritožb v postopkih, ki jih vodita hrvaška policija ter hrvaška ribiška inšpekcija zoper slovenske ribiče zaradi izvajanja ribolova v slovenskem morju, in sicer zoper tako fizične kot pravne osebe," pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo.
Ker omenjeno ministrstvo zagotavlja tudi sredstva za plačilo odvetniških storitev, vezano na pravno pomoč ribičem, nas je zanimalo, koliko so do zdaj namenili za obrambo slovenskih ribičev pred hrvaško policijo in inšpektorji. Če je bilo za pravno pomoč ribičem v lanskem proračunu izplačanih 48.015 evrov, je ta številka narasla že za slabo polovico. Odvetnikom slovenskih ribičev je ministrstvo do 6. junija plačalo že 92.552 evrov.
V postopkih, ki jih proti slovenskim ribičem vodita hrvaška policija in hrvaška ribiška inšpekcija, je bilo do zdaj po podatkih ministrstva za kmetijstvo vloženih 494 pritožb.
Na kmetijskem ministrstvu za zdaj prejeli le eno vlogo za preselitev kmetije
Ministrstvo za kmetijstvo bdi tudi nad načrtovanjem preselitve kmetij. Do danes je ministrstvo prejelo in obravnavalo samo eno vlogo Občine Metlika, ki je bila rešena pozitivno. To pomeni, da je občina za stroške priprave prostorskega načrta dobila vračilo sredstev v višini 13.908 evrov. Rok za vložitev pobud za preselitev kmetij sicer poteče 30. decembra letos.
Državljani Republike Slovenije, ki imajo v uporabi kmetijsko ali gozdno zemljišče, ki je na podlagi razsodbe del ozemlja Republike Hrvaške, so do konca lanskega leta vložili 29 vlog za vračilo trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Po podatkih slovenske finančne uprave (Furs) je bilo pozitivno rešenih 28 vlog, ena pa zavrnjena. Skupni znesek nadomestil je znašal 27.403,12 evra.
Ribič Radin: Od tega bodo imeli koristi samo pravniške pisarne in prevajalci
Slovenski ribič Silvano Radin medtem še vedno čaka na dokončno odločitev zagrebškega drugostopenjskega sodišča glede kazni v višini 110 tisoč hrvaških kun oziroma 14.853 evrov, ki so jo Hrvati njegovemu podjetju prisodili zaradi prečkanja sredinske črte v Piranskem zalivu in ribolova do meje, ki je določena z arbitražno razsodbo.
"Glede dokončne odločitve o kazni nimam novih informacij. Še vedno čakamo, v tem času pa so mi poslali še 15 novih kazni, ki jih sproti pošiljam pravniku v Pulju," pojasnjuje Radin, ki ne najde besed, s katerimi bi opisal nastali položaj. "Ne verjamem, da se bo to tako kmalu končalo. Če Slovenci priznajo kakršnokoli kazen in jo poravnavajo, dajo prav Hrvaški. Če Hrvati karkoli plačajo, bo to videti, kot da upoštevajo arbitražno razsodbo," razlaga ribič.
Škoda medtem po njegovih besedah nastaja na obeh straneh meje. "Kvečjemu bodo imeli od tega koristi pravniške pisarne z ene in druge strani meje ter prevajalci. Medtem pa se na eni in drugi strani meje dela škoda," dodaja Radin.
Za finančno pomoč pri izbiri bivališča država namenila 1,94 milijona evrov
Za izplačilo finančne pomoči pri izbiri bivališča je pristojno ministrstvo za javno upravo izplačalo 1,94 milijona evrov, a številka še ni dokončna. Do te pomoči so bili upravičeni tisti državljani Republike Slovenije, ki so bili 28. junija 2017 lastniki, solastniki ali najemniki nepremičnin na ozemlju, ki na podlagi arbitražne razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije, in so imeli na naslovu omenjenih nepremičnin prijavljeno stalno prebivališče ali so v njih dejansko prebivali.
Pristojno ministrstvo je do 31. decembra lani, ko se je iztekel rok, prejelo 38 vlog za finančno pomoč pri izbiri prebivališča, ki se nanašajo na 98 oseb v višini 2.793.500 evrov. Največ, 24 vlog so prejeli z območja upravne enote Piran, po sedem pa iz upravnih enot Ljutomer in Metlika. Vlogo je vložilo 18 lastnikov nepremičnin in 20 uporabnikov. Od izdanih odločb je bilo 30 pravnomočnih, izplačila v skupni višini 1.940.350 evrov so bila izvršena na podlagi 26 odločb.
Zaradi nespoštovanja mednarodno veljavne arbitražne razsodbe Slovenija Hrvaško toži pred Sodiščem EU. V Luksemburgu bodo slovensko tožbo obravnavali 8. julija.
Skupaj je bilo izdanih 34 odločb. "Zoper štiri izdane odločbe so bili sproženi upravni spori, ki so še v reševanju na pristojnem sodišču," pravijo na ministrstvu za javno upravo. Omenjena finančna pomoč je znašala od najmanj 45.300 evrov za eno osebo do 128.350 evrov za šest oseb oziroma dodatnih 15.100 evrov za vsako nadaljnjo osebo. Upravičenec mora nepremičnino na ozemlju Republike Slovenije kupiti v treh letih od prejema finančne pomoči in tam prijaviti stalno prebivališče.
Ministrstvo: Finančna pomoč dejansko predstavlja le pomoč pri nakupu nepremičnine
Eden od problemov, ki se je izpostavljal v zvezi z omenjeno pomočjo, je bil, da so denarne pomoči za različne kraje po državi enake, cene nepremičnin v Pomurju, Beli krajini in na Obali pa se seveda razlikujejo. Na ministrstvu za javno upravo ob tem pojasnjujejo, da je finančna pomoč namenjena temu, da se ljudem z nakupom nepremičnine v Republiki Sloveniji njihov pravni položaj ne spremeni oziroma se jim še naprej omogoči, da živijo v Republiki Sloveniji.
"Finančna pomoč je določena v višini, ki praviloma ne zagotavlja zadostnih finančnih sredstev za nakup nove nepremičnine, ampak dejansko pomeni le pomoč pri nakupu nove nepremičnine, preostanek sredstev za nakup nepremičnine pa bo moral prispevati upravičenec sam, bodisi iz lastnih prihrankov bodisi iz sredstev od prodaje nepremičnine, ki leži na ozemlju, ki je postalo del ozemlja Republike Hrvaške, ali pa z drugimi sredstvi," poudarjajo na pristojnem ministrstvu.
Kot pojasnjujejo, se ravno zaradi takšne določitve višine finančne pomoči kot pogoj za njeno pridobitev ne zahteva odpoved ali prenos lastninske pravice na takšni nepremičnini na Republiko Slovenijo. Ministrstvo za javno upravo po uradni dolžnosti preverja izpolnjevanje pogojev glede upravičenosti pridobljene finančne pomoči. Če upravičenec ne izpolnjuje pogojev glede pridobljene finančne pomoči, ministrstvo izda odločbo, s katero mu naloži vračilo celotne prejete finančne pomoči.
9