SiolNET. Novice Slovenija
5,45

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija toži Hrvaško: kaj je slovenska predstavnica povedala v Strasbourgu?

5,45

termometer

sodišče, zatožna klop
Slovenija je izračunala, da današnja vrednost terjatev, ki jih Ljubljanska banka ni mogla izterjati od hrvaških podjetij, znaša 429,5 milijona evrov. Tolikšen je tudi odškodninski zahtevek v tožbi. Foto: STA

Slovenija je v ustni obravnavi tožbe proti Hrvaški pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) v francoskem Strasbourgu zatrdila, da je slovenska tožba utemeljena in dopustna. Predmet tožbe je slabe pol milijarde evrov terjatev nekdanje Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij, ki jih predhodnica NLB po razpadu Jugoslavije ni mogla izterjati. Sodišče za zdaj ni odločilo, ali je sploh pristojno za ta postopek.

Ustna obravnava pred velikim senatom ESČP je potekala danes dopoldne v Strasbourgu, vsebino postopka pa je vlada zdaj objavila na spletnih straneh. Kot izpostavljajo, je Slovenija s to obravnavo prvič dobila priložnost, da je sodišču neposredno predstavila svoje argumente in dokaze, s katerimi utemeljuje kršitve, storjene v škodo LB v 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.

Če bo ESČP prisluhnil slovenskim stališčem, je pričakovati nadaljevanje vsebinskega presojanja primera, kar bo zagotovo trajalo več mesecev, če že ne let. Sodišče se lahko odloči tudi nasprotno, lahko pa tudi združi presojo o dopustnosti tožbe z vsebinsko obravnavo.

Slovenija glede na prakso ob drugih meddržavnih tožbah odločitev sodišča o dopustnosti tožbe pričakuje konec tega leta ali pa v prvi polovici naslednjega leta.

Sodišče EU Novice Sodišče EU bo julija odločalo o slovenski tožbi zaradi arbitraže

Dolžniki LB na Hrvaškem so se izognili poplačilu dolgov

Slovenijo bo danes zastopala Ana Polak Petrič, visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo. Slovenijo bo danes zastopala Ana Polak Petrič, visoka predstavnica Republike Slovenije za nasledstvo. Foto: STA Slovenija je septembra 2016 na ESČP vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke (predhodnice NLB) do hrvaških podjetij.

Meni namreč, da je Hrvaška kršila konvencijo o človekovih pravicah, ker naj bi hrvaška sodna in izvršilna oblast s svojim sistematičnim ravnanjem nezakonito prikrajšali LB za njeno premoženje. LB v 25 letih ni mogla izterjati svojih terjatev do hrvaških podjetij. S tem so se dolžniki LB na Hrvaškem izognili poplačilu dolgov, meni Slovenija, ki škodo ocenjuje na 429,5 milijona evrov (tolikšna je tudi v tožbi zahtevana odškodnina).

Južni sosedi očita kršitev več določb konvencije, med drugim tiste, ki zagotavljajo pravico do mirnega uživanja premoženja, pravico do poštenega sojenja, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravico do enake obravnave.

Slovenija upa na uspeh

Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je pred velikim senatom ESČP v Strasbourgu poudarila, "da iz Evropske konvencije o človekovih pravicah jasno izhaja, da imajo vsi posamezniki in pravne osebe zajamčene pravice. Če bi sodišče slovensko tožbo zavrnilo, bi to pomenilo, da pravne osebe, ki so v državni lasti, teh pravic ne uživajo ter da sodišče v Strasbourgu ne more zagotavljati varstva njihovih pravic".

Slovenske argumente je pred sodiščem predstavil tudi vodja slovenske odvetniške ekipe Ben Juratowitch, ki je v zaključku slovenskega nastopa na sodišču povedal, da je "slovenska tožba utemeljena in dopustna ter da ima Slovenija vso pravico, da hrvaške kršitve naslovi v meddržavni tožbi pred ESČP".

Polak Petričeva je po predstavitvi v izjavi za medije izrazila upanje, da so uspeli na sodišču predstaviti ključne slovenske argumente. Kot prvega, "da ima Slovenija pravico po 33. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah vložiti meddržavno tožbo, če meni, da je druga država članica Sveta Evrope kršila pravice iz te konvencije".

"Vse pravne osebe, tudi tiste, ki so v državni lasti, kot je to v primeru LB, uživajo pravice po konvenciji in so zato lahko predmet obravnave pred tem sodiščem," je še poudarila Polak Petričeva. Izrazila je tudi prepričanje, da je Slovenija izpolnila tudi vse kriterije glede dopustnosti tožbe v skladu s konvencijo, torej da so izčrpana vsa notranja pravna sredstva in šestmesečni rok. "Zato menimo, da je tožba dopustna," je še poudarila visoka predstavnica za nasledstvo.

Hrvati: spoštovali bomo odločitev sodišča

Hrvaški minister za gospodarstvo Darko Horvat je danes v Zagrebu novinarjem zatrdil, da bo Hrvaška spoštovala vsako odločitev ESČP. "Tudi če se bo sodišče spustilo v odločanje o bistvu spora, pa bo do končne odločitve minilo nekaj let," je prepričan Horvat in dodaja, da nobena odločitev ESČP v primeru LB ne bo destabilizirala hrvaškega gospodarstva.

Kako se bo odločilo sodišče, minister Horvat ni želel ugibati. Spomnil pa je, da je sodišče v Strasbourgu enkrat že zavrglo sicer tedaj individualno tožbo slovenske strani (več o tem v nadaljevanju članka).

Ameriško zvezno sodišče Novice Ameriško zvezno sodišče objavilo obtožnice tudi proti dvema Slovencema #video

Slovenija trdi, da so Hrvati Ljubljansko banko nezakonito prikrajšali za njeno premoženje. Slovenija trdi, da so Hrvati Ljubljansko banko nezakonito prikrajšali za njeno premoženje. Foto: Tina Deu

Zakaj tožba po dveh desetletjih?

Na to vprašanje so nam ob vložitvi tožbe na vladi - takrat jo je vodil Miro Cerar, današnji zunanji minister - odgovorili, da je bilo za vložitev meddržavne tožbe na evropsko sodišče treba najprej izčrpati vsa pravna sredstva na Hrvaškem.

To se je zgodilo marca 2016, ko je hrvaško ustavno sodišče zavrnilo ustavne pritožbe LB v zadevah proti štirim hrvaškim podjetjem. Po tej odločitvi je imela Slovenija pol leta časa za vložitev meddržavne tožbe, kar je tudi storila.

Ob tem je pomembno poudariti, da je ESČP leta 2015 že zavrnil individualno tožbo LB zaradi terjatev do hrvaških podjetij, ker da gre za državno banko. Slovenija je kljub temu vztrajala in vložila meddržavno tožbo, v kateri pa Hrvati vztrajajo, da je LB državna banka in da Slovenija s to tožbo pravzaprav želi kompenzirati izplačila hrvaškim varčevalcem nekdanje LB.

Večina tožb obstane "na vratih" ESČP

"Sodišče v obravnavo sprejme manj kot pet odstotkov tožb in polovica teh je uspešnih. Če statistično pogledamo, je slovenska možnost nekje od dva do tri odstotke," nam je ob vložitvi tožbe dejal pravnik Matej Avbelj. "Sodišče v obravnavo sprejme manj kot pet odstotkov tožb in polovica teh je uspešnih. Če statistično pogledamo, je slovenska možnost nekje od dva do tri odstotke," nam je ob vložitvi tožbe dejal pravnik Matej Avbelj. Foto: STA Ob vložitvi tožbe  je pravnik Matej Avbelj med drugim opozoril, da je ESČP izrazito preobremenjeno sodišče, zato se veliko primerov znebi že po postopkovni presoji. "Sodišče v obravnavo sprejme manj kot pet odstotkov tožb in polovica teh je uspešnih. Če statistično pogledamo, je slovenska možnost nekje od dva do tri odstotke," je dejal.

Ocenil je, da ima tožba  pravno in politično dimenzijo. V pravni dimenziji Slovenija trdi, da hrvaška krši temeljne vrednote evropskega pravnega reda, in sicer vladavino prava, poštenost sojenja in kršitev lastninske pravice.

Komentarji

16

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • tdamijan / 12.06.2019. ob 10:39 +7 - 1

    Med nami in Hrvati so še druge stvari, tudi nuklearka Krško, kjer Hrvati še vedno nimajo vse urejeno glede sklada za razgradnjo, kaj šele odlagališča radioaktivnih odpadkov, nuklearka stoji na naši zemlji, oni si pa lastijo vse do pol, če bi bilo obratno, mi verjemite, da bi drago plačevali elektriko, solastniki pa že dolgo ne bi bili več.

    +7 - 1
  • Matjaz007 / 12.06.2019. ob 15:04 +4 0

    Hrvati pokvarjeni, vse bi bilo treba skupaj reševati, tudi vse ozemeljske težnje Hrvaške do ostalih republik samo skupaj, oni pa, ja so odlični pravniki, dobri politiki, še boljši lažnivci in sprenevedalci, žal jim mi ne sežemo niti do kolen ! Od naše države, pa komaj kdaj dobijo pod nogo kako sploh ne poleno, kako malo vejo in tako, gredo na juriš še bolj mi posranci pa žal , smo vredni malo z tako politiko.....

    +4 0
  • stanly / 12.06.2019. ob 09:41 +5 - 2

    ne vem zakaj je SLO potreboval za to tožbo toliko let, saj bi ta zahtevek lahko najkasneje skupaj zapakirala in vezala v takratno enotno zahtevo hrvaških varčevalcev do LB , ki bi ga v resnici in po dogovoru z državama morala rešiti hrvaška država sama...

    +5 - 2
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin