Četrtek, 15. 9. 2022, 18.36
2 leti, 2 meseca
Tonin bi ukinil državni svet, imel pa bi 92 poslancev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
5
V NSi predlagajo oblikovanje 18 volilnih enot, v katerih bi se enakomerno po vsej državi na približno 95.000 volivcev izvolilo po pet poslancev. Vsakemu volivcu pa bi večji vpliv na končno razdelitev mandatov dodelili z možnostjo preferenčnega glasu. Kot so sporočili iz NSi, bi morali za uveljavitev takega sistema zaradi nove matematične razdelitve med enotami število poslancev v ustavi povečati za dva.
V NSi se zavzemajo za nekatere spremembe ustave, ki jih po njihovem mnenju Slovenija potrebuje in so jih v stranki pripravljeni podpreti. Med drugim predlagajo popravke volilnega sistema z oblikovanjem 18 volilnih enot, ukinitev državnega sveta ter spremembe pri imenovanju ministrov in sodnikov.
"Zavedamo se, da za ustavne spremembe potrebujemo 60 poslanskih glasov in da ustavnih sprememb brez podpore NSi koalicija ne more izpeljati. Močno se zavedamo svoje vloge in jo nameravamo tudi konstruktivno odigrati. To pomeni, da bomo vnaprej jasno povedali, katere so tiste ključne ustavne spremembe, ki smo jih pripravljeni podpreti," je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik stranke Matej Tonin.
Med njihovimi predlogi so med drugim popravki volilnega sistema, s katerimi bi bila različna območja Slovenije v državnem zboru zastopana bolj enakomerno, glas vsakega volivca pa bi imel večjo težo pri pri izvolitvi posameznih poslancev.
Dva dodatna poslanca
Tako predlagajo oblikovanje 18 volilnih enot, v katerih bi se enakomerno po vsej državi na približno 95 tisoč volivcev izvolilo po pet poslancev. Vsakemu volivcu pa bi večji vpliv na končno razdelitev mandatov dodelili z možnostjo preferenčnega glasu. Kot so sporočili iz NSi, bi morali za uveljavitev takega sistema zaradi nove matematične razdelitve med enotami število poslancev v ustavi povečati za dva.
Prav tako se zavzemajo za ukinitev državnega sveta. Menijo namreč, da ta nima resnega doprinosa pri političnih procesih odločanja v državi, hkrati pa se za njegovo delovanje namenja nezanemarljiv obseg javnih sredstev. "Že zelo dolgo se v splošni in strokovni javnosti postavlja vprašanje, ali je njegov obstoj sploh smiseln. Država, kot je Slovenija, po našem trdnem prepričanju ne potrebuje še drugega doma parlamenta," so zapisali v sporočilu za javnost.
Ministrov ne bi več potrjeval parlament
Med predlaganimi spremembami ustave je tudi sprememba načina imenovanja ministrov, saj predsednik vlade s svojo izvolitvijo prevzame največjo odgovornost za vodenje države. "Kdor prevzame tako odgovornost, mora zato imeti tudi pristojnosti za oblikovanje svoje ekipe," so zapisali. Zato predlagajo, da o imenovanju ministrov ne bi več odločal državni zbor, ampak zgolj formalno predsednik republike, ki pa imenovanja ne bi mogel zavrniti.
Spremenili bi tudi način imenovanja sodnikov, in sicer tako, da bi jih namesto državnega zbora imenoval predsednik republike. Sodnike bi še vedno predlagal sodni svet, a bi njegovo sestavo spremenili. Ob tem bi za sodnike uvedli tudi petletni poskusni mandat, v katerem bi morali dokazati svojo strokovno usposobljenost.
Poplava manj pomembnih zadev
Ker se mora v skladu s trenutno ureditvijo ustavno sodišče ukvarjati s "poplavo manj pomembnih zadev", predlagajo še, da se ustavno sodišče razbremeni odločanja pri nekaterih manj pomembnih pristojnostih, da se bo lahko bolj osredotočilo na pomembna ustavnopravna vprašanja.
Predlogi NSi segajo tudi na področje objave predpisov. Objava občinskih aktov v Uradnem listu namreč zdaj ni obvezna, zato predlagajo, da se objava v Uradnem listu določi tudi za lokalne predpise.
5