Četrtek, 8. 12. 2022, 14.30
1 leto, 4 mesece
Švarc Pipanova: Policija ni kadrovsko neodvisna od vlade #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,21
103
"Policija je organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Po svojem ustavnopravnem položaju ni neodvisen in samostojen državni organ, kot je na primer državno tožilstvo. Prav tako policija nima zakonsko vzpostavljene popolne samostojnosti ali avtonomije delovanja v razmerju do vsakokratne politične oblasti, temveč je ta omejena predvsem na operativno samostojnost," je danes po seji vlade Roberta Goloba dejala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
"Želela bi izpostaviti, da predsednik vlade Robert Golob v skladu z ustavo in zakonom vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Predsednik vlade je tako odgovoren za delo celotne vlade, vlada pa je odgovorna za politiko države, ki jo vodi, in za razmere na vseh področjih v pristojnosti države. Upoštevaje navedeno predsednik vlade gotovo lahko prosi za informacije, ki zadevajo njegove pristojnosti," je danes poročilo v. d. generalnega direktorja policije na izjavi za medije po seji vlade komentirala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. "Med njimi tudi za uveljavljenje politične odgovornosti ministrov in ministric. Ustavna pristojnost predsednika vlade je, da predlaga imenovanje in razrešitve ministrov," je še dejala ministrica.
Ministrica @MPravosodje @DominikaSvarc: Predsednik vlade (PV) v skladu z ustavo in zakonom vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. pic.twitter.com/wkHZoenwyp
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 8, 2022
Avtonomija policije
"Samo ob ustrezni informiranosti lahko predsednik vlade, na primer, odreagira, če minister neustrezno izvršuje svojo funkcijo, opušča njeno izvrševanje ali funkcije ne izvršuje. Sploh če je to povezano z ministrovimi ravnanji, ki so pravno nedopustna z vidika etike in integritete. Med nedopustna ravnanja gotovo sodijo tudi morebitni oziroma domnevni politični pritiski funkcionarjev vlade na državne organe," je poudarila pravosodna ministrica.
"Z zadnjimi in s temi očitki mora predsednik vlade biti vsekakor seznanjen, zato da lahko ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. Zato je tudi predsednik vlade prosil, ne zahteval, prosil, za takšno poročilo v. d. generalnega direktorja policije. Iz razkritega poročila, ki je danes postalo znano javnosti, po njegovi preučitvi ugotavljamo, da iz njega ne izhajajo nikakršni politični pritiski na operativno delovanje policije ali pritiski na avtonomijo in samostojnost policije," je dejala Švarc Pipanova.
Imenovanje direktorja policije
"Treba je izpostaviti, da zakonodaja, ki ureja kadrovanje generalnega direktorja policije, povsem jasno in nedvoumno določa, da generalnega direktorja policije imenuje vlada na predlog ministra za notranje zadeve. Generalnega direktorja policije torej kolektivno imenuje vlada in ne samostojno minister kot funkcionar tega organa. Izraženo pričakovanje ministrice, da bi lahko sama izbirala predstojnika policije in da bi vlada morala njenemu predlogu neposredno slediti, torej nima podlage v zakonodaji in ne v sodni praksi. Nasprotno, v skladu z veljavnim pravnim redom Republike Slovenije ima vlada kot organ, pristojen za imenovanje, pristojnost in pravico predlaganega kandidata zavrniti. Oziroma ga ne imenovati," je poudarila pravosodna ministrica.
"Policija je organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Po svojem ustavnopravnem položaju ni neodvisen in samostojen državni organ, kot je recimo recimo državno tožilstvo. Prav tako policija nima zakonsko vzpostavljene popolne samostojnosti ali avtonomije delovanja v razmerju do vsakokratne politične oblasti, temveč je ta omejena predvsem na operativno samostojnost. Torej na delovanje v konkretnih primerih. Kar pa je glede na očitke iz dopisa ministrice za notranje zadeve izpostaviti, pa je to, da v nasprotju s temi kritikami in s temi stališči policija v skladu z relevantno zakonodajo enostavno nima vzpostavljene kadrovske neodvisnosti od vsakokratnih nosilcev politične oblasti oziroma od vsakokratne vlade," je argumente po kadrovski neodvisnosti policije od politike komentirala Švarc Pipanova.
"Ministri so politični, ne pa strokovni funkcionarji"
"Prav nasprotno. Relevantna zakonodaja pristojnosti za imenovanje generalnega direktorja policije izrecno daje političnim organom. Najprej politično izbiro opravi minister ali ministrica notranje zadeve, končno politično izbiro pa opravi vlada z aktom o imenovanju ali neimenovanju. Pozitivna ocena strokovnega telesa o strokovni ustreznosti kandidata ali kandidatke je v tako reguliranem postopku pravzaprav samo en procesni del. Je procesna predpostavka v postopku imenovanja, brez katere kandidata seveda ni mogoče imenovati," je pojasnila Švarc Pipanova in dodala, da vlada strokovni ustreznosti kandidata daje zelo veliko težo v postopkih imenovanja državnih uradnikov. "Ne pomeni pa, da vlada kandidata, ki je dobil pozitivno strokovno oceno, mora imenovati. Tudi v primeru, ko bi minister ali ministrica za notranje zadeve imela pristojnost samostojno izbirati in imenovati generalnega direktorja policije, bi tako imenovanje po naravi bilo primarno politično. Ministri niso strokovni, temveč so politični funkcionarji," je izpostavila ministrica za pravosodje.
"Na omenjeni pravni podlagi je aktualna vlada na začetku mandata na predlog ministrice za notranje zadeve razrešila dotedanjega generalnega direktorja policije. Ministrica, ki je takrat predlog za razrešitev tudi podala, v tistem času ni kritizirala takšne politične razrešitve kot bodisi nezakonite bodisi neskladne z načelom enakosti ali drugimi načeli pravne države. Prav tako takrat nismo slišali pomislekov o politizaciji policije prek kadrovanja predstojnika policije. To, da tega nismo slišali, je seveda razumljivo, ker takšna imenovanja, neimenovanja ali razrešitve ne kršijo načel pravne države in vladavine prava," je opozorila Švarc Pipanova.
Ko premier povabi direktorja policije na pogovor
"Ocenjujemo da je odnos med vlado in ministrstvom zgledno urejen," je dejal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar. "Nič ni narobe, če želi imeti predsednik vlade pogovor z generalnim direktorjem policije. Še več, vlada lahko deluje zgolj samo tako, da komunicira z vsemi organi, ki izvajajo zakonodajo. Ne obstaja drug način, kot da nosilci oblasti komunicirajo s tistimi, ki so odgovorni za izvajanje zakonsko določenih nalog," je poudaril Lobnikar. "To, da predsednik vlade povabi generalnega direktorja policije na pogovor ni politični vmešavanje ampak normalen način izvajanja oblasti v demokratični državi," je podaril Lobnikar.
103